1. Na postajah izmenjave prometa ter na mejnih progah se za komuniciranje z osebjem sosednje železnice uporablja uradni jezik domače države. Telefonsko, pisno ali ustno komuniciranje v zvezi z vožnjo vlakov mora biti v uradnem jeziku sosednje države. Uslužbenci ene in druge železnice morajo obvladati uradni jezik sosednje države, in sicer v zadostni meri za opravljanje službe. Podrobnejše določbe o uporabi jezika bodo vsebovane v Železniškem sporazumu.
2. Službeni pravilniki in uradna korespondenca se neprevedeni pošiljajo sosednji železnici.