1. Vsako nesoglasje med pogodbenicama v zvezi z razlago te konvencije bi moralo biti rešeno po možnosti med pristojnimi organi obeh držav, in sicer s posvetovanji po običajni diplomatski poti.
2. Če nesoglasij v zvezi z razlago ne bi mogli rešiti na omenjeni način, bodo po poteku treh mesecev od datuma začetka diplomatskih posvetovanj in na zahtevo ene od držav pogodbenic ta nesoglasja predložena arbitražnemu sodišču.
3. Arbitražno sodišče bo sestavljeno za vsak primer posebej, arbitražni ukrep pa bo oblikovan po tehle določilih:
a)
arbitražno sodišče bo imelo tri člane. Vsaka pogodbenica bo imenovala enega razsodnika, oba imenovana pa bosta sporazumno imenovala predsednika, ki mora biti državljan tretje države, ki ima diplomatske odnose z obema pogodbenicama;
b)
če člani arbitražnega sodišča niso imenovani v štirih mesecih od takrat, ko sta ena ali obe pogodbenici zahtevali arbitražo, lahko vsaka od pogodbenic, če se pogodbenici drugače ne sporazumeta, zaprosi predsednika Meddržavnega sodišča, da opravi potrebno imenovanje. Če je predsednik državljan ene od obeh pogodbenic ali ne more poskrbeti za imenovanje, lahko to opravi podpredsednik Meddržavnega sodišča ali sodnik z najvišjo funkcijo, ki ni državljan nobene od pogodbenic;
c)
arbitražno sodišče bo določilo postopek. Odloča z večino glasov. Njegove odločitve so dokončne in zavezujoče za obe pogodbenici;
d)
vsaka pogodbenica bo poravnala stroške svojega razsodnika in pravnega zastopnika. Za Republiko Slovenijo bodo stroške krile Slovenske železnice d.d., za Italijansko republiko pa Ferrovie dello Stato S.p.A. Vse druge stroške bosta obe družbi poravnali v enakih delih.