Denarni tokovi znotraj pogodbenih meja zavarovalne pogodbe so tisti, ki se nanašajo neposredno na izpolnjevanje pogodbe, vključno z denarnimi tokovi, katerih znesek ali čas sta v diskreciji podjetja. Denarni tokovi, ki spadajo v pogodbene meje zavarovalne pogodbe, vključujejo:
(a)
premije (vključno s prilagoditvami premij in obročnimi premijami) imetnika police in vse dodatne denarne tokove, ki izhajajo iz teh premij;
(b)
plačila imetniku police (ali v njegovem imenu), vključno z zahtevki, ki so že bili prijavljeni, vendar še niso bili plačani (tj. prijavljeni zahtevki), nastalimi zahtevki za dogodke, ki so se zgodili, vendar zahtevki za njih še niso bili prijavljeni, in vsemi prihodnjimi zahtevki, za katere ima podjetje materialno obvezo (glej 34. člen);
(c)
plačila imetniku police (ali v njegovem imenu), ki se spreminjajo glede na donose postavk, ki so podlaga;
(d)
plačila imetniku police (ali v njegovem imenu), ki izhajajo iz izvedenih finančnih instrumentov, na primer opcij ali jamstev, vgrajenih v pogodbo, v obsegu, v katerem te opcije in jamstva niso ločene od zavarovalne pogodbe (glej 11.(a) člen);
(e)
razporeditev denarnih tokov pri pridobivanju zavarovanj, ki se lahko pripišejo portfelju, v katerega spada pogodba;
(f)
nabavne vrednosti oziroma stroške pri obravnavi zahtevkov (tj. nabavne vrednosti oziroma stroške za podjetje pri preiskovanju, obdelavi in reševanju zahtevkov iz obstoječih zavarovalnih pogodb, vključno s pravnimi stroški in stroški agentov za poravnavo zahtevkov, ter notranje stroške preiskovanja zahtevkov in obdelave plačil zahtevkov);
(g)
nabavne vrednosti oziroma stroške za podjetje pri zagotavljanju pogodbenih upravičenj, ki se izplačajo v naravi namesto v denarju;
(h)
stroške upravljanja in vzdrževanja polic, kot so stroški zaračunavanja premij in obravnavanja sprememb polic (na primer pretvorbe in obnovitve). Ti stroški vključujejo tudi večkratne provizije, ki naj bi se plačale posrednikom, če določeni imetnik police še naprej plačuje premije znotraj pogodbenih meja zavarovalne pogodbe;
(i)
davke, ki izhajajo iz transakcij (kot so davki na premije, davki na dodano vrednost ter davki na blago in storitve), in dajatve (na primer za storitve protipožarne varnosti in ocene škodnih skladov), ki izhajajo neposredno iz obstoječih zavarovalnih pogodb ali ki se jim lahko pripišejo na utemeljeni in dosledni podlagi;
(j)
plačila zavarovatelja v vlogi fiduciarja za namen izpolnjevanja davčnih obveznosti imetnika police in povezane prejemke;
(k)
potencialne denarne pritoke iz naslova povračil (kot so iztržki od prodaje rešenega premoženja in subrogacije) pri prihodnjih zahtevkih, kritih z obstoječimi zavarovalnimi pogodbami, in, v obsegu, v katerem niso primerni za pripoznanje kot ločena sredstva, potencialne denarne pritoke iz naslova povračil pri preteklih terjatvah;
(ka)
nabavne vrednosti oziroma stroške za podjetje pri:
(i)
izvajanju naložbene dejavnosti v obsegu, v katerem podjetje izvaja to dejavnost za povečanje upravičenj iz zavarovalnega kritja za imetnike police. Naložbene dejavnosti povečajo upravičenja iz zavarovalnega kritja, če podjetje te dejavnosti izvaja v pričakovanju, da bo ustvarilo naložbeni donos, od katerega bodo imetniki police imeli koristi, če pride do zavarovanega dogodka;
(ii)
izvajanju storitve naložbenega donosa za imetnike police v okviru zavarovalnih pogodb brez neposredne udeležbe (glej B119.B člen);
(iii)
izvajanju naložbene storitve za imetnike police v okviru zavarovalnih pogodb z neposredno udeležbo;
(l)
razporeditev fiksnih in spremenljivih splošnih stroškov (kot so stroški računovodstva, zaposlenih, informacijske tehnologije in povezane podpore, amortizacije zgradb, najemnin, vzdrževanja ter komunalnih in javnih storitev), ki jih je mogoče neposredno pripisati izpolnjevanju zavarovalnih pogodb. Takšni splošni stroški se razporedijo na skupine pogodb na podlagi sistematičnih in razumnih metod ter se dosledno uporabljajo za vse stroške, ki imajo podobne značilnosti;
(m)
vse druge stroške, ki se lahko zaračunajo konkretno imetniku police pod pogoji iz pogodbe.