Za 332. členom se dodajo novi 332.a do 332.k člen, ki se glasijo:
»332.a člen
(škodne rezervacije)
(1)
Škodne rezervacije se oblikujejo v višini ocenjenih obveznosti, ki jih je pokojninska družba dolžna izplačati na podlagi pogodb, pri katerih je zavarovalni primer nastopil do konca obračunskega obdobja, ne glede na to, ali je zavarovalni primer že prijavljen, vključno z vsemi stroški, ki na podlagi teh pogodb bremenijo pokojninsko družbo.
(2)
Škodne rezervacije poleg ocenjenih obveznosti za prijavljene nastale, a še nerešene škode vključujejo tudi ocenjene obveznosti za že nastale, a še neprijavljene škode.
332.b člen
(matematične rezervacije)
(1)
Matematične rezervacije se oblikujejo v višini sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih obveznosti pokojninske družbe na podlagi sklenjenih dodatnih pokojninskih zavarovanj, zmanjšanih za sedanjo ocenjeno vrednost prihodnjih premij, ki bodo vplačane na podlagi teh zavarovanj.
(2)
Matematične rezervacije se izračunavajo z uporabo ustreznega aktuarskega vrednotenja, ki upošteva vse prihodnje obveznosti pokojninske družbe, na podlagi posamezne zavarovalne pogodbe, vključno z:
-
zajamčenimi izplačili, do katerih je upravičen zavarovalec, zavarovanec ali drug upravičenec;
-
vsemi upravičenji, med katerimi lahko zavarovalec, zavarovanec ali drug upravičenec izbira na podlagi zavarovalne pogodbe;
-
stroški, vključno s provizijami.
(3)
Pri izbiri metode aktuarskega vrednotenja pokojninska družba ustrezno upošteva metode vrednotenja premoženja kritnega sklada, ki jih uporablja.
(4)
Pokojninska družba izračunava matematične rezervacije posamično za vsako zavarovalno pogodbo. Uporaba ustreznih približkov oziroma posplošitev je dovoljena samo, kadar je verjetno, da bo njihova uporaba privedla do približno enakega rezultata kot posamični izračun.
(5)
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko pokojninska družba uporabi retrospektivno računsko metodo za izračun obveznosti, kadar zaradi narave zavarovalne pogodbe prospektivne računske metode ni mogoče uporabiti ali kadar je mogoče dokazati, da vrednost izračunane obveznosti ni manjša od obveznosti, izračunane z uporabo prospektivne računske metode.
(6)
Matematične rezervacije, oblikovane v zvezi s pogodbo dodatnega pokojninskega zavarovanja, ne smejo biti manjše od odkupne vrednosti, kot jo določa ta zakon.
(7)
Pokojninska družba v dodatku k letnemu poročilu opiše podlage in metode, ki jih uporablja pri izračunu matematičnih rezervacij.
332.c člen
(druge zavarovalno-tehnične rezervacije)
Druge zavarovalno-tehnične rezervacije oblikuje pokojninska družba glede na predvidene prihodnje obveznosti in tveganja, v zvezi s katerimi ne oblikuje posameznih rezervacij iz 332.a ali 332.b člena tega zakona.
332.č člen
(kritni sklad)
(1)
Kritni sklad je premoženje, namenjeno kritju prihodnjih obveznosti in morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz poslov dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki jih opravlja pokojninska družba in v zvezi s katerimi je pokojninska družba dolžna oblikovati zavarovalno-tehnične rezervacije.
(2)
Vrednost premoženja kritnega sklada pokojninske družbe je vedno najmanj enaka višini zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(3)
Na premoženje kritnega sklada je dovoljena izvršba samo za zavarovanje oziroma poplačilo terjatve zavarovalca, zavarovanca ali drugega upravičenca iz zavarovalne pogodbe, v zvezi s katero je bil oblikovan kritni sklad.
(4)
Pokojninska družba premoženje kritnega sklada upravlja ločeno od drugega premoženja.
(5)
Pokojninska družba oblikuje poseben kritni sklad za vsako od naslednjih vrst zavarovanj:
-
za dodatno pokojninsko zavarovanje, pri katerem se odkupna vrednost izračunava na podlagi sorazmernega deleža zavarovanca v donosu kritnega sklada oziroma na podlagi pripisa dobička,
-
za dodatno pokojninsko zavarovanje, pri katerem se odkupna vrednost izračunava glede na vrednost enot premoženja kritnega sklada, ki je razdeljeno na enote premoženja,
-
za dodatno invalidsko in dodatno družinsko pokojnino,
-
za izplačevanje pokojninskih rent.
(6)
Kadar pokojninska družba oblikuje več kritnih skladov, se določbe tega zakona o kritnem skladu in poplačilu iz premoženja kritnega sklada uporabljajo ločeno za vsakega od kritnih skladov te družbe.
(7)
Pokojninska družba ob koncu vsakega trimesečja za račun kritnega sklada pridobi dodatno premoženje, če je to potrebno zaradi uskladitve vrednosti premoženja kritnega sklada z višino zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(8)
Ne glede na drugi in sedmi odstavek tega člena je vrednost premoženja kritnega sklada iz prve in druge alineje petega odstavka tega člena, za katerega pokojninska družba zagotavlja zajamčeno donosnost, skupaj s premoženjem, ki ga za kritje rezervacij za nedoseganje zajamčene vrednosti sredstev omenjenega kritnega sklada pokojninska družba oblikuje v skladu s 313. členom tega zakona, najmanj enaka višini zavarovalno-tehničnih rezervacij.
332.d člen
(ločitev premoženja kritnega sklada od premoženja pokojninske družbe)
(1)
Za kritne sklade iz šestega odstavka prejšnjega člena pokojninska družba premoženje kritnega sklada loči od svojega premoženja v skladu z 2.2 podpoglavjem VI. poglavja dvanajstega dela tega zakona.
(2)
Klirinško depotna družba oziroma skrbnik Agenciji za zavarovalni nadzor na njeno zahtevo predloži podatke o stanju vrednostnih papirjev, ki jih hrani za račun kritnih skladov, in ji omogoči pregled teh stanj.
(3)
Pokojninska družba v zvezi z naložbami kritnega sklada v bančne denarne depozite sklene pogodbo z banko v svojem imenu in za račun kritnega sklada. Iz pogodbe je jasno razvidno, da je sklenjena za račun kritnega sklada.
(4)
Pokojninska družba pri banki za vsak kritni sklad, ki ga oblikuje, odpre transakcijski račun kritnega sklada, prek katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz naslova celotnega poslovanja kritnega sklada in vodi denarna sredstva kritnega sklada.
332.e člen
(upravljanje likvidnosti)
(1)
Pokojninska družba gospodari z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse dospele obveznosti.
(2)
Pokojninska družba za zavarovanje pred likvidnostnim tveganjem oblikuje in izvaja politiko rednega upravljanja likvidnosti, ki obsega:
-
načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje;
-
redno spremljanje likvidnosti;
-
sprejemanje ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov nelikvidnosti.
(3)
Pokojninska družba tekoče izračunava količnike likvidnosti sredstev.
332.f člen
(izračunavanje in ugotavljanje)
(1)
Pokojninska družba za vsako trimesečje izračunava in ugotavlja:
1.
višino kapitala,
2.
kapitalske zahteve,
3.
kapitalsko ustreznost,
4.
višino zavarovalno-tehničnih rezervacij,
5.
vrednost in vrste naložb, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij,
6.
vrednost kritnega sklada,
7.
vrste, razpršenost, usklajenost in lokalizacijo naložb kritnih skladov,
8.
zavarovalno-statistične podatke.
(2)
Kapitalske zahteve za posamezno trimesečje se izračunajo z uporabo 331.f člena tega zakona, pri čemer se pri drugem, tretjem in petem odstavku iz 331.f člena tega zakona upošteva stanje na zadnji dan trimesečja, pri izračunu kapitalskih zahtev za dodatna zavarovanja pa se upoštevajo podatki iz predhodnega poslovnega leta.
332.g člen
(poročilo o merjenju tveganj)
(1)
Pokojninska družba Agenciji za zavarovalni nadzor poroča o podatkih iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2)
Agencija za zavarovalni nadzor predpiše podrobnejšo vsebino poročil iz prejšnjega odstavka ter roke in način poročanja.
332.h člen
(vrste dovoljenih naložb pokojninskih družb)
(1)
Premoženje kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga upravlja pokojninska družba, so lahko samo naslednje vrste naložb:
1.
vrednosti papirji, katerih izdajatelj je Republika Slovenija, Banka Slovenije, država članica oziroma država članica OECD oziroma mednarodna finančna organizacija, oziroma za katere jamči ena od teh oseb,
2.
obveznice oziroma drugi dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
3.
obveznice oziroma drugi dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, če je njihov izdajatelj pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma državi članici oziroma državi članici OECD,
4.
delnice in drugi lastniški vrednostni papirji s spremenljivim donosom, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
5.
delnice in drugi lastniški vrednostni papirji s spremenljivim donosom, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, če je njihov izdajatelj pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD in če so izdani kot vrednostni papir,
6.
investicijski kuponi vzajemnih skladov oziroma delnice investicijskih družb, ki svoje premoženje nalagajo izključno v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe,
7.
terjatve iz naslova posojil, zavarovanih z zastavno pravico na nepremičnini, če je zastavna pravica vpisana v zemljiški oziroma drugi javni knjigi v Republiki Sloveniji oziroma državi članici, in če višina terjatve ni višja od 60 % vrednosti nepremičnine, ugotovljene na podlagi cenitve cenilca ustrezne stroke oziroma na drug primeren način, če je na nepremičnini že vpisana ena ali več zastavnih pravic, višina terjatve ne sme biti višja od 60 % vrednosti nepremičnine, zmanjšane za vrednost že vpisane zastavne(-ih) pravice (pravic),
8.
terjatve iz naslova posojil bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD oziroma za izplačilo katerih, vključno z obrestmi, jamči banka s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
9.
terjatve iz naslova posojil, ki so zavarovane z zastavno pravico na vrednostnih papirjih iz 1., 2. oziroma 4. točke tega odstavka,
10.
terjatve iz naslova drugih posojil, ki so ustrezno zavarovane,
11.
predplačila na račun odkupne vrednosti zavarovanja na podlagi zavarovalnih polic in posojila, zavarovana z odkupno vrednostjo zavarovalne police,
12.
nepremičnine in druge stvarne pravice na nepremičnini (na primer stavbna pravica), če:
-
so vpisane v zemljiški knjigi oziroma drugi javni knjigi v Republiki Sloveniji oziroma državi članici,
-
dajejo donos oziroma je v zvezi z njimi mogoče pričakovati donos in
-
je bila nakupna cena določena na podlagi cenitve cenilca ustrezne stroke oziroma na drug primeren način,
-
so prosta vseh bremen, razen stvarnih služnosti,
13.
naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri banki s sedežem v Republiki Sloveniji, državi članici oziroma državi članici OECD,
14.
gotovina v blagajni oziroma na vpoglednem denarnem računu,
15.
terjatve iz naslova povračila davkov,
16.
terjatve do garancijskih, solidarnostnih in škodnih skladov,
17.
opredmetena osnovna sredstva, razen zemljišč in zgradb, ki se vrednotijo glede na amortizacijo po načelu preudarnosti, če:
-
so v oziroma na nepremičnini ali so kako drugače povezane z nepremičnino, ki je dopustna naložba kritnega premoženja,
-
dajejo donos in
-
so prosta vseh bremen,
18.
terjatve do pozavarovateljev skupaj s pozavarovateljevimi deleži zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(2)
Na vrednostnih papirjih, ki pomenijo dovoljene naložbe kritnega sklada, ne sme biti vpisana zastavna pravica.
(3)
Agencija za zavarovalni nadzor lahko določi tudi druge vrste naložb, ki so glede na varnost, donosnost in tržnost primerne za kritni sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga upravlja pokojninska družba in za te naložbe določi tudi omejitve.
(4)
Agencija za zavarovalni nadzor lahko iz posebej utemeljenih razlogov na zahtevo pokojninske družbe, ki upravlja kritni sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, dovoli, da premoženje kritnega sklada naloži v druge vrste naložb, kot naložbe, dovoljene na podlagi prvega odstavka tega člena in predpisa, izdanega na podlagi prejšnjega odstavka. Veljavnost dovoljenja je omejena za čas, ki ga ob upoštevanju razlogov, iz katerih je dovoljenje izdala, določi Agencija za zavarovalni nadzor. Pri tem Agencija za zavarovalni nadzor upošteva predvsem boniteto vrednostnega papirja oziroma njegovega izdajatelja.
(5)
Za banke po tem členu se štejejo banke in druge institucije, ki imajo dovoljenje nadzornega organa Republike Slovenije oziroma druge države za opravljanje bančnih storitev.
(6)
Pojmi organiziran trg, večstranski sistem trgovanja (v nadaljnjem besedilu: MTF) in organizirani sistem trgovanja (v nadaljnjem besedilu: OTF) imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.
332.i člen
(omejitve posameznih naložb)
(1)
Vrednost posameznih vrst naložb kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga upravlja pokojninska družba, ne sme presegati naslednjih odstotkov od skupne višine matematičnih rezervacij:
1.
naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 2. do 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena in terjatve iz naslova posojil iz 7. do 9. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo skupno presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
2.
ne glede na omejitve iz prejšnje točke lahko naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena dosegajo do 40 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, če ti vrednostni papirji izpolnjujejo naslednje pogoje:
-
so predmet posebnega javnega nadzora za zaščito pravic imetnikov oziroma imetnic teh vrednostnih papirjev,
-
izdale so jih banke ali druge kreditne institucije, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja finančne konglomerate, in ki imajo sedež v Republiki Sloveniji ali v državi članici,
-
denarna sredstva oziroma kupnina od njihove izdaje se nalaga le v premoženje, ki v celotnem obdobju do njihove dospelosti omogoča poravnavanje obveznosti, nastalih na njihovi podlagi, in ki je v primeru nezmožnosti izpolnitve obveznosti prednostno uporabljeno za poplačilo glavnice in natečenih obresti,
3.
naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 1 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, razen kadar ob novi izdaji vrednostnih papirjev izdajatelj v prospektu določi, da bodo novi vrednostni papirji po pridobitvi vseh dovoljenj uvrščeni na organiziran trg vrednostnih papirjev. V tem primeru tovrstne naložbe ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, vendar največ za šest mesecev od datuma nakupa,
4.
naložbe v vrednostne papirje iz 3. in 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 10 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
5.
naložbe v vrednostne papirje iz 4. in 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena in naložbe v tiste investicijske kupone vzajemnih skladov oziroma investicijskih družb iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki imajo po pravilih sklada več kot polovico naložb v vrednostnih papirjih, ki ne dajejo zajamčenega donosa, skupaj ne smejo presegati 30 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
6.
naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 1 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
7.
naložbe v vrednostne papirje iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
8.
naložbe v tiste investicijske kupone vzajemnih skladov oziroma investicijskih družb iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki imajo po pravilih sklada več kot polovico naložb v vrednostnih papirjih, ki dajejo zajamčen donos, skupaj ne smejo presegati 40 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
9.
naložbe v terjatve iz naslova posojil posameznemu posojilojemalcu iz 10. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 2 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, skupno pa vse terjatve iz naslova teh posojil ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
10.
naložbe v eno nepremičnino oziroma več nepremičnin, ki so med seboj tako blizu, da pomenijo eno naložbo, in naložbe v eno opredmeteno osnovno sredstvo iz 17. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 10 % višine zavarovalno-tehničnih rezervacij, skupno pa vse naložbe v nepremičnine in druge stvarne pravice iz 12. točke prvega odstavka prejšnjega člena ter vse naložbe v opredmetena osnovna sredstva iz 17. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 30 % zavarovalno- tehničnih rezervacij,
11.
naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri banki iz 13. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 30 % zavarovalno-tehničnih rezervacij, pri čemer naložbe v depozite ali potrdila o vlogah pri posamezni banki skupno ne smejo presegati 10 % zavarovalno-tehničnih rezervacij. Ne glede na prejšnji stavek naložbe pri posamezni hranilnici ali hranilno-kreditni službi skupno ne smejo presegati 2 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
12.
naložbe v obliki gotovine v blagajni in na vpoglednih računih iz 14. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 10 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
13.
naložbe v terjatve iz naslova povračila davkov iz 15. točke prvega odstavka prejšnjega člena ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij,
14.
naložbe v terjatve do garancijskih, solidarnostnih in škodnih skladov iz 16. točke prvega odstavka prejšnjega člena skupno ne smejo presegati 5 % zavarovalno-tehničnih rezervacij. Ne glede na prejšnji stavek naložbe v terjatve do posameznega garancijskega, solidarnostnega in škodnega sklada ne smejo presegati 2 % zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(2)
Agencija za zavarovalni nadzor lahko iz posebej utemeljenih razlogov na zahtevo pokojninske družbe, ki upravlja kritni sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, tej dovoli, da v zvezi s posamezno vrsto naložb prekorači omejitve, določene na podlagi prejšnjega odstavka. Veljavnost dovoljenja je omejena za čas, ki ga ob upoštevanju razlogov, iz katerih je dovoljenje izdala, določi Agencija za zavarovalni nadzor.
(3)
Skupna vrednost naložb kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, ki ga upravlja pokojninska družba, v naložbe iz 2. do 11. točke prvega odstavka prejšnjega člena istega izdajatelja (dolžnika) in z njim povezanih oseb, ne sme presegati 10 % matematičnih rezervacij. V omejitev 10 % se ne upoštevajo naložbe iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v 2. točki prvega odstavka tega člena.
(4)
Pokojninska družba lahko v zvezi z naložbami kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, uporablja terminske pogodbe, opcije in druge izvedene finančne instrumente, če ti prispevajo k zmanjševanju tveganj ali olajšajo učinkovito upravljanje zavarovalnega portfelja.
(5)
Omejitve posameznih naložb iz tega člena veljajo ločeno za vsak kritni sklad iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona.
332.j člen
(lokalizacija premoženja kritnega sklada pokojninske družbe)
(1)
Pokojninska družba nalaga sredstva kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona na celotnem območju držav članic in na območju držav članic OECD.
(2)
Agencija za zavarovalni nadzor iz posebej utemeljenih razlogov na zahtevo posamezne pokojninske družbe tej dovoli, da kot premoženje kritnega sklada uporabi tudi naložbo, ki ne izpolnjuje pogoja iz prejšnjega odstavka.
332.k člen
(usklajenost naložb pokojninske družbe)
(1)
Pokojninska družba naložbe kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona, zaradi katerih je izpostavljena tveganjem morebitnih izgub zaradi spremembe obrestnih mer, tečajev tujih valut oziroma drugih tržnih tveganj, ustrezno uskladi z njenimi obveznostmi na podlagi sklenjenih pogodb, katerih višina je odvisna od enakih sprememb.
(2)
Pokojninska družba pri naložbah kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona ustrezno upošteva dospelost obveznosti iz sklenjenih pogodb.
(3)
Ne glede na prvi odstavek tega člena pokojninska družba naložbe kritnega sklada iz tretje in četrte alineje petega odstavka 332.č člena tega zakona uskladi z obveznostmi na podlagi sklenjenih pogodb, katerih višina je odvisna od sprememb tečajev tujih valut, najmanj do 80 %.«.