14. člen
(mejne vrednosti emisij snovi za kurilne naprave na tekoče gorivo za tehnološke procese)
(1)
Za kurilne naprave, ki uporabljajo tekoče gorivo za tehnološke procese in se ne uporabljajo za namen iz drugega odstavka 5. člena te uredbe, je:
1.
mejna vrednost prahu 50 mg/m3, razen pri uporabi plinskega olja, metanola, etanola, neobdelanega rastlinskega olja ali metilestra iz rastlinskega olja, pri katerem se koncentracija prahu v dimnih plinih ne ugotavlja;
2.
dimno število 1 pri uporabi plinskega olja, metanola, etanola, neobdelanega rastlinskega olja ali metilestra iz rastlinskega olja;
3.
mejna vrednost ogljikovega monoksida 80 mg/m3;
4.
mejna vrednost dušikovega monoksida in dušikovega dioksida, izraženih kot NO2:
-
180 mg/m3, če se v napravi uporablja plinsko olje in je najvišja temperatura vode v kotlu nižja od 110 °C, presežek tlaka v njem pa ni večji od 0,05 MPa,
-
200 mg/m3, če se v napravi uporablja plinsko olje in je najvišja temperatura vode v kotlu od 110 °C do 210 °C, presežek tlaka v njem pa je od 0,05 MPa do 1,8 MPa,
-
250 mg/m3, če se v napravi uporablja plinsko olje in je najvišja temperatura vode v kotlu višja od 210 °C, presežek tlaka v njem pa večji od 1,8 MPa, in
-
350 mg/m3, če se v napravi uporablja drugo tekoče gorivo ali če v kotlu medij za prenos toplote ni voda;
5.
mejna vrednost žveplovega dioksida in žveplovega trioksida, izraženih kot SO2, 1300 mg/m3, če naprava uporablja emulgirani naravni bitumen ali težko kurilno olje.
(2)
Ne glede na določbo druge alineje prvega odstavka 7. člena te uredbe se pri uporabi odpadne lužine iz proizvodnje celuloze upošteva za mejno vrednost emisij iz prejšnjega odstavka 6-odstotna vsebnost kisika v dimnih plinih.
(3)
Za kurilne naprave, ki uporabljajo tekoče gorivo za tehnološke procese in se uporabljajo tudi za namen iz drugega odstavka 5. člena te uredbe, so mejne vrednosti emisij določene v prejšnjem členu.