1.
Pogodbenici druga drugi priznavata obravnavo po načelu največjih ugodnosti za izdelke s poreklom z njunih ozemelj. To načelo se uporablja za carine in druge dajatve s podobnim učinkom, ki se zaračunavajo za izvoz, uvoz in v zvezi z načinom plačila ter za vse predpise in formalnosti, povezane z izvozom in uvozom.
2.
Določbe prvega odstavka tega člena pa se ne uporabljajo za:
a)
ugodnosti, ki jih pogodbenici priznavata ali jih bosta priznavali kateri koli sosednji državi, da bi olajšali obmejni promet, in
b)
ugodnosti, ki jih pogodbenici priznavata ali jih bosta priznavali tretjim državam na podlagi sodelovanja v okviru carinske unije in/ali prostotrgovinskega območja in/ali mednarodnih sporazumov o regionalnem povezovanju.