Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest:
I. tarifni razred (enostavna dela)
Delovna mesta, za katera se ne
zahteva
priučevanje in za katera zadostuje
nedokončana osnovna šola
II. tarifni razred (manj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahtevajo
poleg osnovnošolske izobrazbe, še
krajši eno- ali večmesečni tečaji
III. tarifni razred (srednje zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva do
dve leti javno priznanega poklicnega ali
strokovnega izobraževanja
IV. tarifni razred (zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva
najmanj dve leti in pol javno priznanega
poklicnega ali strokovnega
izobraževanja
V. tarifni razred (bolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3
leta javno priznanega poklicnega ali
strokovnega izobraževanja in mojstrski,
delovodski ali poslovodski izpit, ali
delovna mesta, za katera se zahteva 4
ali 5 let javno priznanega strokovnega
izobraževanja
VI. tarifni razred (zelo zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva
višja (univerzitetna) strokovna izobrazba,
ali delovna mesta, za katera se zahteva
višja (neuniverzitetna) strokovna
izobrazba
VII. tarifni razred (visoko zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva
visoka (univerzitetna) strokovna
izobrazba
VIII. tarifni razred (najbolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva
magisterij, specializacija ali državni izpit
po končanem visokem univerzitetnem
izobraževanju
IX. tarifni razred (izjemno pomembna, najbolj zahtevna
dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva
doktorat znanosti
Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih sprememb in dopolnitev pridobiti mnenje sindikata pri delodajalcu.