52. člen
Drugi osebni prejemki
1.
Regres za letni dopust
(1)
Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno in se izplača do konca julija tekočega leta, oziroma v nelikvidnih organizacijah najkasneje do konca novembra tekočega leta. Regres se lahko izplača v dveh delih. Višina regresa se določi v tarifni prilogi te pogodbe.
(2)
Pravica do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
(3)
Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust sorazmerno času, prebitem na delu.
(4)
Neodvisno od izrabe letnega dopusta regres (odškodnina) za letni dopust pripada delavcem, ki ga niso mogli izrabiti iz razlogov na strani delodajalca.
2.
Jubilejne nagrade
(1)
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
-
za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
-
v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega razreda te pogodbe
-
za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
-
v višini ene in pol izhodiščne plače I. tarifnega razreda te pogodbe,
-
za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dveh izhodiščnih plač I. tarifnega razreda te pogodbe.
(2)
Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
(3)
Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev iz te točke.
(4)
Jubilejna nagrada pri zadnjem delodajalcu nadomesti jubilejno nagrado za skupno delovno dobo tako, da delavec prejme jubilejno nagrado za določen delovni jubilej samo enkrat v času trajanja svoje delovne dobe.
3.
Odpravnina ob upokojitvi
(1)
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Delodajalec pa lahko izplača tudi višjo odpravnino ob upokojitvi.
(2)
Delavec ni upravičen do odpravnine, če je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine.
4.
Solidarnostne pomoči
(1)
V primeru smrti delavca ali njegovega ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, njegovim družinskim članom oziroma delavcu pripada solidarnostna pomoč. V primeru smrti delavca pripada njegovim družinskim članom 60% povprečne plače v RS za pretekle tri mesece, v primeru smrti družinskega člana pa 30% enakega povprečja. Solidarnostno pomoč v ostalih primerih predlaga sindikat podjetja po vnaprej določenih merilih: za odsotnost zaradi bolezni nepretrgoma šest mesecev ali več in za odsotnost treh mesecev ali več zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu pripada delavcu najmanj enkrat letno solidarnostna pomoč v višini, opredeljeni v drugem stavku te točke, ki jo izplača delodajalec.
Solidarnostne pomoči se ugotavljajo in izplačujejo na predlog sindikalnega zaupnika delavcev, organizacije ali zunanje socialne službe. Pomoč v primeru smrti delavca ali njegovega družinskega člana se izplača na osnovi ugotovitve poslovodnega organa oziroma delodajalca.
(2)
Ožji družinski člani so zakonec, otroci (zakonski in izvenzakonski) ter posvojenci, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.