19. člen
Določanje in reševanje presežnih delavcev
(1)
Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
(2)
Poleg primerov, ki jih določa zakon in Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, lahko delovno razmerje preneha samo z njegovim soglasjem tudi tistemu delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom pri drugem delodajalcu določen kot presežek.
(3)
Razen v primerih določenih z zakonom, med trajne presežne delavce ne more biti uvrščen delavec za katerega je vložen predlog za oceno invalidnosti in sicer do pravnomočne odločitve glede ugotavljanja njegove invalidnosti.
(4)
Presežek delavcev je začasen ali trajen.
(5)
Delavci, ki so določeni kot začasni presežek, morajo biti o tem obveščeni najkasneje tri dni pred uveljavitvijo ukrepov.
(6)
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan predložiti sindikatu podjetja dokumentacijo za odločanje o začasnih presežkih tistih delavcev, ki so člani tega sindikata najkasneje 7 dni pred sprejemom odločitve.
(7)
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan obvestiti sindikat podjetja o razlogih za trajno prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah delavcev ter o roku, v katerem bo prenehala potreba po njihovem delu, najkasneje 45 dni pred nastopom teh dejstev.
(8)
Program reševanja trajnih presežnih delavcev se sestoji iz:
a)
ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavca,
b)
seznama nepotrebnih delavcev,
c)
ukrepov in kriterijev za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.
(9)
Sindikat sodeluje pri pripravi programa iz prejšnjega odstavka s stališči, mnenji in predlogi.
(10)
Kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev se ovrednotijo z naslednjim številom točk:
Št. točk 1. Strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo Delavec ima: a) zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost 30 b) eno stopnjo nižjo izobrazbo oziroma usposobljenost od zahtevane 20 c) dve stopnji nižjo izobrazbo oziroma usposobljenost od zahtevane 10 d) več kot dve stopnji nižjo izobrazbo oziroma usposobljenost 5 2. Delovne izkušnje za delo, ki ga delavec opravlja: a) ima zahtevane delovne izkušnje 5 b) nima zahtevanih delovnih izkušenj 0 3. Delovna uspešnost delavca: a) nadpovprečna 40 b) povprečna 20 c) podpovprečna 0 4. Dosežena delovna doba: a) nad 1 leto 3 b) nad 5 let 10 c) nad 15 let 15 d) nad 25 let 20 5. Zdravstveno stanje vrednotimo na podlagi verodostojnih zdravniških potrdil ali odločb ZPIZ: a) delavec ima kronično ali ponavljajoče se obolenje 10 b) slabše zdravstveno stanje delavca zaradi posledic poškodb pri delu in poklicne bolezni 30 6. Socialno stanje: a) delavec, ki neguje otroka, starša ali zakonca s telesnimi hibami oziroma motnjami 20 b) zaposlen samo eden izmed zakoncev oziroma samohranilec 20 c) število nepreskrbljenih otrok: za vsakega otroka po 5 d) delavec, ki opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic (popoldanska obrt), ali delavec, ki je lastnik kmetijskih obdelovalnih površin nad 4 ha -30 e) delavec, katerega zakonec opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic ali je lastnik kmetijskih obdelovalnih površin nad 4 ha -30 f) delavec, ki je družabnik v zasebnem ali mešanem podjetju -30
(11)
V primeru trajnih presežkov se upoštevajo vsi kriteriji iz prejšnjega odstavka. V primeru, da katerega od kriterijev ni mogoče definirati, se ga ne upošteva. V primeru začasnih presežkov in v primerih iz 36.a člena zakona o delovnih razmerjih se ne všteva kriterij iz 5. točke.
(12)
Če več presežnih delavcev doseže enako število točk, se dodatno uporabijo naslednja merila:
Temeljno merilo za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost.
Merilo delovne uspešnosti je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovne uspešnosti.
V primeru enake delovne uspešnosti delavcev je naslednje korekcijsko merilo za ohranitev zaposlitve upoštevanje strokovne izobrazbe delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).
Naslednje merilo je upoštevanje delovnih izkušenj. Upošteva se v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).
Naslednje merilo je upoštevanje delovne dobe. Ta se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
Naslednje merilo je upoštevanje zdravstvenega stanja delavca (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu pri delodajalcu.
Kot končno merilo se upošteva socialno stanje; upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem, pri ugotavljanju socialnega stanja pa se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij, če dohodek iz tega naslova presega letni znesek zajamčene plače.
(13)
Sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov izda poslovodni organ oziroma delodajalec. Sklep mora biti izdan v pisni obliki, vsebovati mora obrazložen razlog za prenehanje delovnega razmerja.
(14)
Delodajalec je dolžan izplačevati delavcu v času šest mesečnega odpovednega roka nadomestilo osebnega dohodka v višini, kot ga določa kolektivna pogodba oziroma splošni akt, najmanj pa v višini zajamčenega nadomestila osebnega dohodka.
(15)
Delodajalec mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
(16)
Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.
(17)
Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.