(1)
Domača država zagotavlja uradnim osebam sosednje države pri opravljanju njihove službe v coni enako zaščito in pomoč kot svojim uradnim osebam.
(2)
Kazenskopravne določbe domače države za zaščito uradnih oseb in njihovih uradnih dejanj je treba uporabiti tudi za kazniva dejanja, storjena v domači državi zoper uradne osebe sosednje države med opravljanjem njihovih nalog ali v zvezi s temi nalogami.
(3)
O kaznivih dejanjih, ki jih stori uradna oseba sosednje države v domači državi, mora pristojni organ domače države nemudoma obvestiti nadrejeni organ uradne osebe.
(4)
Uradne osebe sosednje države imajo pravico tudi z uporabo fizične sile odstraniti osebe, ki s svojimi dejanji motijo red v službenih prostorih sosednje države. O takem ukrepu je treba takoj obvestiti pristojne organe domače države.
(5)
Službene prostore uradnih oseb sosednje države lahko uradne osebe domače države preiščejo le s soglasjem pristojnih organov sosednje države.
(6)
Za odločanje o zahtevku za nadomestilo škode, ki jo je povzročila uradna oseba sosednje države pri opravljanju svojih nalog v coni, je pristojno sodišče sosednje države. Zahtevek se presoja po pravu sosednje države.