5. člen
(izračun zavarovalne vsote za upravičenja v primeru trajne invalidnosti oziroma trajne nezmožnosti za delo zaradi nezgode)
(1)
Če je upravičenja za trajno invalidnost oziroma za trajno nezmožnost za delo mogoče izplačati bodisi kot enkratno izplačilo bodisi v obliki rednih izplačil, zavarovalnica za določitev vrednosti upravičenj iz točke (b) tretjega odstavka 161. člena in točke (c) četrtega odstavka 162. člena delegirane uredbe uporabi naslednje tri korake:
1.
prvi korak: določi se pričakovani delež izplačil upravičenj v obliki enkratnega plačila,
2.
drugi korak: za vse zavarovane osebe se določi upravičenje v primeru enkratnega izplačila in upravičenje v primeru rednih izplačil, pri čemer se upravičenje v primeru rednih izplačil določi s pomočjo najboljše ocene,
3.
tretji korak: izračun tehtanega povprečja med vrednostma upravičenj, določenima v drugem koraku, ponderiranega z deležem, izračunanim v prvem koraku.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena zavarovalnica v primeru, ko odločitev o izbiri med enkratnim izplačilom in rednimi izplačili sprejme upravičenec, namesto ponderiranega povprečja upošteva višjo od obeh vrednosti.
(3)
Zavarovalnica mora biti sposobna Agenciji za zavarovalni nadzor upravičiti uporabo predpostavk za izračun deležev iz prvega odstavka tega člena. Če tega ni sposobna, za vrednost upravičenj uporabi bodisi vrednost upravičenj v primeru enkratnega izplačila bodisi vrednost upravičenj v primeru rednih izplačil, in sicer tisto, ki je višja.
(4)
Če je vrednost upravičenj za trajno invalidnost oziroma za trajno nezmožnost za delo odvisna od stopnje invalidnosti poškodovanih oseb, zavarovalnica izračuna vrednost upravičenj za vse osebe na način, da:
-
določi porazdelitev stopenj invalidnosti med poškodovanimi osebami,
-
izračuna stroške odškodninskih zahtevkov, povezanih z vsako posamezno stopnjo invalidnosti in
-
ustrezno prenese porazdelitev stopenj invalidnosti na povezane stroške odškodninskih zahtevkov.
(5)
Zavarovalnica mora biti sposobna Agenciji za zavarovalni nadzor upravičiti predpostavke, na katerih temelji določitev porazdelitve stopenj iz prve alineje prejšnjega odstavka. Če tega ni sposobna, za vse zavarovane osebe uporabi najvišji strošek odškodninskega zahtevka za vse stopnje invalidnosti.
(6)
Pri izračunu najboljše ocene vrednosti upravičenj v primeru rednih izplačil upravičenj v slučaju trajne invalidnosti oziroma v primeru trajne nezmožnosti za delo zaradi nezgode, zavarovalnica izhaja iz predpostavke, da se izplačila zagotavljajo v celotnem obdobju izplačevanja upravičenj, kot je navedeno v splošnih pogojih ali zavarovalni pogodbi, pri čemer pa lahko pride do izstopov zaradi smrti.
(7)
Zavarovalnica pri izračunih izhaja iz realnih predpostavk o stopnjah umrljivosti oseb, ki so trajno invalidne oziroma trajno nezmožne za delo, na podlagi javnih ali internih statistik, pri čemer mora biti sposobna Agenciji za zavarovalni nadzor upravičiti uporabo teh predpostavk.
(8)
Pri izračunu vrednosti upravičenj zavarovalnica upošteva pričakovana povečanja zneskov rednih izplačil upravičenj ter stroške obravnave odškodninskih zahtevkov.