(1)
Izvršitev se izvede izključno po pravu države izvršitve.
(2)
Vsaka država pogodbenica lahko obsojenca pomilosti ali mu podeli amnestijo.
(3)
Le država izreka ima pristojnost odločati o izrednih pravnih sredstvih.
(4)
Če se sodna odločba, na kateri temelji zaprosilo za izvršitev, pozneje razveljavi ali spremeni v državi izreka, ta država o tem nemudoma obvesti državo izvršitve. Na podlagi nove odločbe sodišče države izvršitve odloči o nadaljnjem prestajanju kazni zapora ali drugem ukrepu odvzema prostosti po določbah te pogodbe.
(5)
Državi pogodbenici se obveščata o odločitvah iz drugega in tretjega odstavka tega člena.