(1)
Vsak pogodbenik na zahtevo drugega pogodbenika tujcu dovoli tranzit čez svoje območje pod pogojem, da je pogodbenik prosilec zagotovil sprejem v namembni državi ali drugi državi tranzita. V tem primeru tujec ne potrebuje tranzitnega vizuma.
(2)
Pogodbenik prosilec je odgovoren za celotno potovanje tujca v namembno državo in to osebo tudi ponovno sprejme, če je sprejem v namembni državi ali drugi tranzitni državi zavrnjen ali ga iz katerega koli razloga ni mogoče izvesti.
(3)
Za namene tranzita mora pogodbenik prosilec obvestiti zaprošenega pogodbenika, ali je treba osebi, na katero se nanaša ta odločitev, zagotoviti spremstvo. Za namene tranzita se lahko zaprošeni pogodbenik:
a)
odloči, da bo sam priskrbel spremstvo, pod pogojem, da ji pogodbenik prosilec povrne ustrezne stroške;
b)
odloči, da bo spremstvo priskrbel v sodelovanju s pogodbenikom prosilcem;
c)
pooblasti pogodbenika prosilca, da sam priskrbi spremstvo na območju zaprošenega pogodbenika.
V zadnjih dveh primerih spremstvo pogodbenika prosilca spada v pristojnost pooblaščenih služb zaprošenega pogodbenika.