23. člen
(zavarovanje z začasnim zasegom premoženja)
(1)
Do ureditve v zakonu, ki ureja davčni postopek, lahko Finančna uprava Republike Slovenije zaradi zavarovanja izpolnitve bodoče davčne obveznosti začasno zaseže premično ali finančno premoženje, ki je v posesti posameznika, če v okviru izvajanja svojih nalog ugotovi, da posameznik razpolaga s premičnim ali finančnim premoženjem, ki znatno presega dohodke, ki jih je napovedal, če je zaseg nujen zaradi tveganja, da posameznik to premoženje odtuji oziroma skrije, pri čemer se pri zasegu upoštevajo vse okoliščine primera (zlasti pa razmerje med višino pričakovane davčne obveznosti in vrednostjo zaseženega premoženja, napovedani dohodki družinskih članov v ravni vrsti do drugega kolena in zakonca). Za premoženje, ki ga ima posameznik v posesti, se domneva, da je njegova lastnina. O zasegu izda uradna oseba potrdilo s seznamom zaseženega premoženja.
(2)
Finančna uprava Republike Slovenije v 30 dneh po zasegu premoženja iz prejšnjega odstavka začne postopek nadzora in izda odločbo v šestih mesecih od začetka postopka nadzora. Če postopka ne začne oziroma ne izda odločbe v rokih iz prejšnjega stavka, se premoženje vrne.
(3)
Z začetkom nadzora davčni organ na zaseženem premičnem ali finančnem premoženju pridobi zastavno pravico.
(4)
V postopku zavarovanja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek. Pritožba zoper sklep o zavarovanju se obravnava prednostno. Zoper sklep o zavarovanju je dovoljena pritožba oziroma ugovor tretjega le, če se zavarovanje z zasegom nadomesti v skladu s 120. členom ZDavP-2.
(5)
Ne glede na prejšnji odstavek je ugovor tretjega med istimi udeleženci v zvezi z istim premoženjem brez nadomestitve zavarovanja možen dvakrat.
(6)
V primerih iz prejšnjega odstavka, ko ugovor ni dovoljen, davčni organ začne postopek nadzora po zakonu, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno.
(7)
Minister, pristojen za finance, predpiše način hrambe in vračila zaseženega premičnega ali finančnega premoženja.