14. člen
Usposabljanje in strokovno sodelovanje
1. Države pogodbenice zagotovijo ali okrepijo posebno usposabljanje uslužbencev na področju priseljevanja in drugih ustreznih področjih za preprečevanje ravnanja iz 6. člena tega protokola in človeško obravnavanje migrantov, ki so bili predmet takega ravnanja, ob spoštovanju njihovih pravic po tem protokolu.
2. Države pogodbenice ustrezno sodelujejo med sabo, s pristojnimi mednarodnimi organizacijami, nevladnimi organizacijami, drugimi ustreznimi organizacijami in deli civilne družbe, da na svojem ozemlju zagotovijo ustrezno usposabljanje osebja za preprečevanje, zatiranje in odpravo ravnanja iz 6. člena tega protokola in za zaščito pravic migrantov, ki so bili predmet takega ravnanja. To usposabljanje vključuje:
(a)
izboljšanje varnosti in kakovosti potnih listin,
(b)
prepoznavanje in odkrivanje ponarejenih potnih ali identifikacijskih listin,
(c)
zbiranje kriminalistično-obveščevalnih podatkov, zlasti v zvezi z identifikacijo organiziranih kriminalnih združb, za katere je znano ali se sumi, da so vpletene v ravnanje iz 6. člena tega protokola v zvezi z metodami, uporabljenimi za prevoz tihotapljenih migrantov, zlorabo potnih ali identifikacijskih dokumentov v te namene, in sredstvi za prikrivanje, ki so uporabljena pri tihotapljenju migrantov;
(d)
izboljšanje postopkov za odkrivanje tihotapljenih oseb na mejnih prehodih in zunaj njih in
(e)
človeško ravnanje z migranti in varstvo njihovih pravic, kot je določeno v tem protokolu.
3. Države pogodbenice z ustreznim strokovnim znanjem preučijo možnost za zagotavljanje strokovne pomoči državam, ki so pogosto države izvora ali tranzita za osebe, ki so bile predmet ravnanja iz 6. člena tega protokola. Države pogodbenice si kar najbolj prizadevajo, da zagotovijo potrebna sredstva, kot so na primer vozila, računalniški sistemi in čitalniki listin, za boj proti ravnanju iz 6. člena tega protokola.