23. člen
(predplačila)
(1)
Ne glede na drugi odstavek 52. člena ZJF so predplačila dovoljena:
1.
na podlagi neposredne uporabe predpisov EU;
2.
za namenska sredstva EU in sredstva slovenske udeležbe do višine 20% vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev in pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega ali javnega prava in je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni ali javni zavod, zbornica, ki izvaja javna pooblastila po zakonu, ki ureja socialno varstvo ali ustanova;
3.
za plačilo:
-
pogodbenih obveznosti, pri katerih je to uveljavljeno s poslovnimi običaji (npr. šolnine, naročnine);
-
pogodbenih obveznosti za projekte medinstitucionalne pomoči tretjim državam, ki jih financira EU;
-
akontacij stroškov za službena potovanja;
4.
če tako določa donator.
(2)
Pri predplačilih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka se mora neposredni uporabnik v pogodbi s prejemnikom sredstev dogovoriti, da se prejemnik sredstev zavezuje prejeta sredstva, skupaj z zamudnimi obrestmi, vrniti v proračun, če se naknadno ugotovi, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno. Šteje se, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno, če se v postopkih pred posredovanjem zahtevka za plačilo Evropski komisiji ugotovi, da bi Evropska komisija zahtevek za plačilo zavrnila, če Evropska komisija zahtevek za plačilo sredstev zavrne ali če Evropska komisija izstavi zahtevek za vračilo.
(3)
Če prejemnik sredstev iz prve in druge točke prvega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka ne upraviči prejetega predplačila, se v obsegu danih predplačil znižajo pravice porabe na integralnih postavkah v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, ki se je o predplačilu dogovoril.
(4)
Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena predplačila nad 100.000 eurov ni mogoče dogovoriti brez soglasja ministra, pristojnega za finance.
(5)
Določbi 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena veljata tudi za plačila v breme občinskih proračunov.