Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske o mejnem železniškem prometu (BHUMŽP)

Če potnik pri izmenjavi prometa na mejni železniški progi, skupni postaji ali mejni postaji zaradi izrednih dogodkov v okviru dejavnosti železnice umre ali se poškoduje oziroma če se predmet, ki ga nosi s seboj ali na sebi, poškoduje ali uniči, je upravičencu do odškodnine odgovorna železnica države, na ozemlju katere je prišlo do dogodka, ki je povzročil škodo, na podlagi predpisov te države glede na kraj dogodka.

Če na kraju oziroma pri dogodku iz prvega odstavka umre ali se poškoduje tretja oseba (ne potnik in ne železniška oseba) ali se poškoduje ali uniči predmet, ki ne spada v okvir veljavnosti pogodbe o prevozu, je upravičencu do odškodnine v skladu s pravnim sistemom domače države odgovorna železnica države, na ozemlju katere je prišlo do dogodka, ki je povzročil škodo.

Če uslužbenec sosednje železnice pri nesreči na železnici v okviru svoje dejavnosti, povezane z izmenjavo prometa pogodbenic, na mejni železniški progi, skupni postaji ali mejni postaji oziroma na poti v službo ali domov umre ali se poškoduje ali se poškoduje ali uniči predmet, ki ga nosi na sebi ali s seboj, se pravni položaj z vidika odškodnine presoja tako, kakor če bi škoda nastala v sosednji državi.

Odgovornost, ki izvira iz transportnih pogodb, in izgubo ali poškodovanje vozil ali rezervnih delov, nakladalnih pripomočkov in palet urejajo določbe dvostranskih in večstranskih mednarodnih sporazumov, ki so obvezujoči za pogodbenici oziroma železnice.

Železnice se morajo zaradi svoje odgovornosti iz prvega in četrtega odstavka glede uveljavljanja medsebojnih zahtev ravnati po naslednjem:

a) škodo, ki so jo povzročili uslužbenci železnice, nosi tista železnica, katere uslužbenci so;

b) škodo, ki nastane zaradi neustreznega stanja objektov, naprav in vlečnih vozil, ki služijo v železniškem prometu ali ga zagotavljajo, nosi tista železnica, ki je dolžna vzdrževati in obnavljati te objekte, naprave in vlečna vozila;

c) za škodo, nastalo zaradi neustreznega tehničnega stanja drugih železniških vozil, je odgovorna tista železnica, ki je zadnja tehnično prevzela ta vozila;

d) če sta škodo povzročili obe železnici ali osebje obeh železnic, nosita železnici škodo v razmerju povzročitve škode, če ni mogoče zanesljivo ugotoviti, katera železnica ali osebje katere železnice jo je povzročilo, ali če ni mogoče razjasniti razmerja povzročitve, nosita škodo železnici v enakem razmerju;

e) železnici sami nosita škodo, ki nastane zaradi neodpravljenih vzrokov.

Preiskavo in ugotavljanje vzrokov za škodo, nesrečo ali požar, pri kateri se pojavi odgovornost tudi druge železnice, opravijo predstavniki obeh železnic skupaj po pravu tiste države, na katere ozemlju je prišlo do dogodka, nesreče ali požara, ki je povzročil škodo. O podrobnih pravilih preiskave se dogovorita železnici pogodbenic.

Urejanje vprašanj o tem, ali si bosta železnici druga do druge postavljali zahtevek, na kakšen način ga bosta uveljavljali in na kakšen način si bosta zagotavljali odškodnino, sodi v pristojnost železnic.