21. člen
Zavarovalne dobe, krajše od enega leta
(1)
Če zavarovalna doba, ki jo je treba upoštevati po pravnih predpisih ene države pogodbenice, ne znaša skupno dvanajst mesecev za izračun dajatve, se po teh pravnih predpisih dajatev ne zagotovi. To ne velja, če po teh pravnih predpisih obstaja pravica do dajatve samo na podlagi te zavarovalne dobe.
(2)
V prvem stavku prvega odstavka navedene zavarovalne dobe mora nosilec druge države pogodbenice za pridobitev, ohranitev ali ponovno pridobitev pravice do dajatve kot tudi za njeno višino upoštevati tako, kot če bi to bila zavarovalna doba, dopolnjena po pravnih predpisih, ki jih mora on uporabljati.
22. člen
Ugotavljanje pravic do dajatev
Če oseba, ki je dopolnila zavarovalno dobo po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, ali njeni družinski člani vložijo zahtevo za dajatve, mora pristojni avstrijski nosilec po avstrijskih pravnih predpisih ugotoviti, ali ima ta oseba s seštevanjem zavarovalnih dob po 20. členu in ob upoštevanju naslednjih določb pravico do dajatve:
1.
Če po avstrijskih pravnih predpisih časi plačevanja pokojnine podaljšajo obdobje, v katerem mora biti dopolnjena zavarovalna doba, se to obdobje podaljša tudi za ustrezne čase plačevanja pokojnine po slovenskih pravnih predpisih.
2.
V dnevih izražena slovenska zavarovalna doba se preračuna v mesece, pri čemer 30 dni ustreza enemu mesecu; preostali dnevi veljajo kot en cel mesec.
23. člen
Izračun dajatev
(1)
Če obstaja po avstrijskih pravnih predpisih pravica do dajatve tudi brez uporabe 20. člena, potem mora pristojni avstrijski nosilec odmeriti dajatev izključno na podlagi zavarovalnih dob, ki jih je treba upoštevati po avstrijskih pravnih predpisih.
(2)
Če obstaja po avstrijskih pravnih predpisih pravica do dajatve samo z uporabo 20. člena, potem mora pristojni avstrijski nosilec odmeriti dajatev izključno na podlagi zavarovalnih dob, ki jih je treba upoštevati po avstrijskih pravnih predpisih, kot tudi z upoštevanjem naslednjih določb:
1.
Dajatve ali deli dajatev, katerih znesek ni odvisen od trajanja dopolnjene zavarovalne dobe, gredo v razmerju zavarovalne dobe, ki jo je po avstrijskih pravnih predpisih treba upoštevati za izračun dajatve, do 30 let, vendar največ do višine polnega zneska.
2.
Če je treba pri izračunu dajatev pri invalidnosti ali za družinske člane upoštevati čase po nastopu zavarovanega primera, se ti časi upoštevajo samo v razmerju zavarovalne dobe, ki jo je po avstrijskih pravnih predpisih treba upoštevati za izračun dajatve, do dveh tretjin polnih koledarskih mesecev od takrat, ko je dotična oseba dopolnila 16. leto starosti, do nastopa zavarovanega primera, vendar največ do polne višine.
3.
Točka 1 ne velja
a)
glede dajatev iz višjega zavarovanja,
b)
glede dajatev, ki so odvisne od dohodka, ali delov dajatev za zagotavljanje minimalnega dohodka.
24. člen
Ugotavljanje in izračun dajatev
(1)
Če so po slovenskih pravnih predpisih izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do dajatev brez seštevanja zavarovalnih dob, dopolnjenih v obeh državah pogodbenicah, slovenski nosilec zagotovi dajatev izključno na podlagi zavarovalnih dob, dopolnjenih po slovenskih pravnih predpisih.
(2)
Če obstaja pravica do dajatev le ob upoštevanju 20. člena, se ta izračuna tako:
1.
Slovenski nosilec izračuna najprej teoretični znesek dajatve, ki bi ga moral izplačevati, če bi za izračun pokojnine moral upoštevati vse zavarovalne dobe, ki se štejejo po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic.
2.
Na podlagi tega zneska mora slovenski nosilec določiti znesek, ki ga je dolžan izplačevati, v sorazmerju med dolžino zavarovalne dobe, ki jo mora upoštevati po slovenskih pravnih predpisih, in skupno zavarovalno dobo.
(3)
Pri izvajanju določb prvega odstavka 20. člena in drugega odstavka tega člena se zavarovalne dobe, ki se prekrivajo, upoštevajo samo enojno.
(4)
Pri izvajanju drugega odstavka tega člena se pri določitvi osnove za pokojnino upošteva samo slovenska zavarovalna doba.
(5)
Če pri izvajanju točke 2 drugega odstavka tega člena skupna zavarovalna doba, ki se upošteva po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, presega najdaljšo možno zavarovalno dobo, ki je po slovenskih pravnih predpisih določena za odmero dajatev, se delni znesek za izplačevanje izračuna v sorazmerju med zavarovalno dobo, ki se upošteva po slovenskih pravnih predpisih, in omenjeno najdaljšo možno zavarovalno dobo.