8. člen
(pogostost in čas vzorčenja)
(1)
Gladine podzemne vode se merijo neprekinjeno z uporabo avtomatskih merilnikov, če gre za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v:
-
kraških vodonosnikih, razen če gre za mesta vzorčenja iz četrtega odstavka 5. člena tega pravilnika,
-
vodonosnikih, v katerih je podzemna voda pod neposrednim vplivom nihanja vodostaja v površinskih vodah,
-
na vodonosnikih, katerih prepustnost je večja od 10-5 m/s,
-
vodonosnikih, v katerih je srednja povprečna hitrost dviga podzemne vode enaka ali večja od 10 cm na dan, in
-
vodonosnikih, v katerih drugače ni mogoče zanesljivo oceniti pretokov podzemne vode pod območjem naprave ali odlagališča.
(2)
Gladine podzemne vode se merijo z uporabo ročnih merilnikov, če gre za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v vodonosnikih, ki niso vodonosniki iz prejšnjega odstavka, sočasno z meritvami parametrov iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena.
(3)
Vzorčenje in meritve parametrov v podzemni vodi zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se izvajajo najmanj:
-
vsako koledarsko leto s pogostostjo dvakrat letno s presledki, ki ne smejo biti krajši od dveh in daljši od šestih mesecev, če gre za napravo na vodovarstvenem območju v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in
-
vsako peto koledarsko leto s pogostostjo in presledki iz prejšnje alineje, če gre za napravo, ki ni na območju iz prejšnje alineje.
(4)
Vzorčenje in meritve parametrov v podzemni vodi zaradi ugotavljanja vpliva odvajanja odpadnih voda ali odstranjevanja tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida se izvajajo v obdobju koledarskega leta najmanj dvakrat letno s presledki, ki ne smejo biti krajši od treh in daljši od šestih mesecev.
(5)
Pogostost vzorčenja in meritev parametrov v podzemni vodi zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču se določi za vsako odlagališče posebej glede na njegove hidrogeološke značilnosti ter na podlagi podatkov o hitrosti toka podzemne vode, vendar ne manj kot s pogostostjo iz prejšnjega odstavka.
(6)
Vzorčenje in meritve parametrov v podzemni vodi zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se izvajajo v obdobju koledarskega leta najmanj dvakrat letno s presledki, ki ne smejo biti krajši od treh in daljši od šestih mesecev.
(7)
Pogostost vzorčenja in meritev parametrov v podzemni vodi se določi v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga iz elaborata iz 14. člena tega pravilnika. Predlog pogostosti vzorčenja in meritev parametrov mora vključevati strokovno utemeljitev in obrazložitev predlagane pogostosti iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena.
(8)
V okoljevarstvenem dovoljenju se lahko določi večja pogostost vzorčenja in meritev od predpisane, če je to potrebno zaradi velikega nihanja gladine podzemne vode ali povečanja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode in je v elaboratu iz 14. člena tega pravilnika to strokovno utemeljeno in obrazloženo.
(9)
Pri določitvi vzorčenja in meritev se upošteva tudi, da so vzorčenja in meritve enakomerno razporejene na obdobje nizkih in obdobje visokih gladin podzemne vode.
(10)
Če gre za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču, za katerega je izdana pravnomočna odločba o zaprtju odlagališča odpadkov, se vzorčenje in meritve parametrov v podzemni vodi izvajajo dvakrat letno, pri čemer mora biti časovni razmik med dvema zaporednima meritvama najmanj šest mesecev.