(1)
Poleg prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena je na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedano tudi:
-
gnojenje z gnojnico in gnojevko;
-
preoravanje trajnega travinja, razen če gre za travinje (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar.
(2)
Pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem na najožjih vodovarstvenih območjih letni vnos dušika iz uležanega hlevskega gnoja na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč znotraj najožjih vodovarstvenih območij ne sme presegati 140 kg N/ha.
(3)
Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, se na najožjih vodovarstvenih območjih lahko uporabljajo zunaj časovnih prepovedi, določenih v predpisu, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, če so pri izdelavi gnojilnega načrta in gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane naslednje zahteve:
-
za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo ne sme presegati 30 kg N/ha;
-
največji enkratni odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne sme presegati 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvedeta na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine. Test in vrednotenje rezultatov testa se izvede v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje iz drugega odstavka prejšnjega člena;
-
za žita enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha. Jeseni pred setvijo ozimnih vrst žita je vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili prepovedan;
-
za trajno travinje največja dovoljena količina dušika ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo;
-
za trajne nasade enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha;
-
za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne sme presegati 40 kg N/ha. Enkratni vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.
(4)
Na najožjih vodovarstvenih območjih morajo biti kmetijska zemljišča vse leto pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
(5)
Če se na kmetijskih gospodarstvih izvaja paša živine in so ograde s pašnimi površinami tudi na najožjih vodovarstvenih območjih, se živali v teh ogradah lahko pasejo na naslednji način:
-
napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) morata biti urejena tako, da se korita lahko premeščajo po pašni površini in se s tem zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču;
-
pašo je treba prekiniti, če se na pašni površini travna ruša uniči zaradi gaženja.