5. člen
Uničenje protipehotnih min na miniranih območjih
1. Vsaka država pogodbenica se obvezuje, da bo uničila ali zagotovila uničenje vseh protipehotnih min na miniranih območjih, ki so pod njeno jurisdikcijo ali nadzorom, in sicer takoj ko je mogoče, najkasneje pa deset let po tem, ko bo ta konvencija začela zanjo veljati.
2. Vsaka država pogodbenica si po svojih najboljših močeh prizadeva, da določi vsa območja pod svojo jurisdikcijo ali nadzorom, za katera se ve ali sumi, da so na njih postavljene protipehotne mine, in čim prej zagotovi, da so vsa območja, minirana s protipehotnimi minami, ki so pod njeno jurisdikcijo ali nadzorom, označena po zunanji meji, nadzorovana in zaščitena z ograjo ali kako drugače, tako da civilisti res ne morejo zaiti nanje, dokler niso uničene vse protipehotne mine na miniranih območjih. Označuje se najmanj po standardih, določenih v Protokolu o prepovedi ali omejitvi uporabe min, min presenečenja in drugih sredstev, kot je bil spremenjen 3. maja 1996 in dodan Konvenciji o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja, za katere se lahko šteje, da imajo čezmerno travmatične učinke ali da glede ciljev delujejo enako.
3. Če država pogodbenica meni, da ne bo mogla uničiti ali zagotoviti uničenja vseh protipehotnih min iz prvega odstavka v navedenem roku, lahko zaprosi na sestanku držav pogodbenic ali pregledni konferenci za podaljšanje roka za uničenje protipehotnih min za obdobje do deset let.
4. Vsaka prošnja vsebuje:
a)
trajanje predlaganega podaljšanja roka;
b)
podrobno obrazložitev razlogov za predlagano podaljšanje roka, ki vključuje:
i)
pripravo in stanje del, ki potekajo po državnih programih za razminiranje;
ii)
finančna in tehnična sredstva, ki jih ima država pogodbenica na voljo za uničenje vseh protipehotnih min, in
iii)
okoliščine, zaradi katerih država pogodbenica ne more pravočasno uničiti vseh protipehotnih min na miniranih območjih;
c)
humanitarne, družbene, gospodarske in okoljske posledice podaljšanja roka in
d)
katere koli druge pomembne informacije v zvezi s prošnjo za predlagano podaljšanje roka.
5. Na sestanku držav pogodbenic ali na pregledni konferenci se ob upoštevanju dejavnikov iz 4. odstavka prošnja oceni in na podlagi večine glasov držav pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo, odloči, ali se prošnji za podaljšanje roka ugodi.
6. Tako podaljšanje roka je lahko obnovljeno na podlagi nove prošnje skladno s tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena. V prošnji za nadaljnje podaljšanje roka predloži država pogodbenica ustrezne dodatne informacije o tem, kaj vse je storila v prejšnjem obdobju podaljšanja na podlagi tega člena.