1) Namen te konvencije je dopolniti veljavne večstranske ali dvostranske pogodbe ali sporazume med pogodbenicami skupaj z določbami:
– Evropske konvencije o izročitvi, na voljo za podpis v Parizu 13. decembra 1957 (EK št. 24);
– Evropske konvencije o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah, na voljo za podpis v Strasbourgu 20. aprila 1959 (EK št. 30);
– Dodatnega protokola Evropske konvencije o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah, na voljo za podpis v Strasbourgu 17. marca 1978 (EK št. 99).
2) Če sta dve ali je več pogodbenic že sklenilo sporazum ali pogodbo o zadevah, ki jih obravnava ta konvencija, ali drugače uredilo medsebojna razmerja o teh zadevah ali če bodo to storile v prihodnosti, so tudi upravičene, da ustrezno uporabljajo ta sporazum ali pogodbo ali da ta razmerja ustrezno uredijo. Kadar pa pogodbenice uredijo medsebojna razmerja v zadevah, ki jih obravnava ta konvencija drugače, kot so urejene v njej, to storijo tako, da ni neskladja s cilji in načeli te konvencije.
3) Nobena določba v tej konvenciji ne posega v druge pravice, omejitve, obveznosti in odgovornosti pogodbenic.