Zvezna država si lahko pridrži pravico do sprejetja obveznosti iz II. poglavja te konvencije v skladu s temeljnimi načeli, ki urejajo razmerje med osrednjo oblastjo in državami ali podobnimi teritorialnimi enotami, ki jo sestavljajo, če lahko še naprej sodeluje v skladu s III. poglavjem.
Ko država uveljavi pridržek iz prvega odstavka, zvezna država ne sme uporabiti pogojev tega pridržka tako, da izključi ali bistveno zmanjša svoje obveznosti za zagotavljanje ukrepov, predvidenih v II. poglavju. Nasploh mora zagotoviti obširno in učinkovito zakonsko prisilo v zvezi s temi ukrepi.
Glede na določbe te konvencije, katerih izvajanje prehaja v sodno pristojnost držav ali drugih podobnih ozemeljskih enot, ki sestavljajo zvezo, in jih ustavni sistem zveze ne zavezuje k sprejetju zakonodajnih ukrepov, zvezna vlada seznani pristojne organe takih držav o svojem pozitivnem mnenju o navedenih določbah in jih spodbuja, da sprejmejo ustrezne ukrepe za njihovo uresničevanje.