V tej konvenciji izrazi pomenijo:
(a)
“začasni uvoz“ je carinski postopek, po katerem se lahko določeno blago (vključno s prevoznimi sredstvi) vnaša v carinsko območje ob pogojni oprostitvi plačila uvoznih dajatev in brez ukrepov trgovinske politike prepovedi ali omejitev uvoza; tako blago (vključno s prevoznimi sredstvi) se mora uvažati za določen namen in biti namenjeno za ponovni izvoz v določenem roku, ne da bi bilo kakor koli spremenjeno, razen običajnega zmanjšanja vrednosti zaradi uporabe.
(b)
“uvozne dajatve“ so carinske dajatve in vse druge dajatve, davščine, pristojbine in druge takse, ki se plačujejo pri uvozu ali v zvezi z uvozom blaga (vključno s prevoznimi sredstvi), vendar ne vključujejo pristojbin in taks, katerih znesek je omejen na približne stroške opravljenih storitev;
(c)
“jamstvo“ je tisto, kar carinskim organom zadovoljivo zagotavlja, da bo obveznost do njih izpolnjena. Jamstvo je označeno kot “splošno“, če zagotavlja izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz več postopkov;
(d)
“dokumenti za začasni uvoz“ so mednarodna carinska listina, ki velja kot carinska deklaracija in omogoča ugotavljanje istovetnosti blaga (vključno s prevoznimi sredstvi) ter vključuje mednarodno veljavno garancijo za pokritje uvoznih dajatev;
(e)
“carinska ali gospodarska unija“ je unija, ki so jo ustanovile in jo sestavljajo članice, navedene v prvem odstavku 24. člena te konvencije, s pristojnostjo sprejemanja lastne zakonodaje, ki je obvezujoča za njene članice glede zadev, ki jih ureja ta konvencija, in s pristojnostjo odločanja o podpisu, ratifikaciji ali pristopu k tej konvenciji v skladu z mednarodnimi postopki;
(f)
“oseba“ je fizična in pravna oseba, razen če sobesedilo ne zahteva drugače;
(g)
“svet“ je organizacija, ustanovljena s konvencijo o ustanovitvi Sveta za carinsko sodelovanje, sprejeto v Bruslju 15. decembra 1950;
(h)
“ratifikacija“ je ratifikacija, sprejetje in odobritev.