Zakon o ratifikaciji Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je Svet pripravil na podlagi 34. člena Pogodbe o Evropski uniji (MKPPKZ)

1. Osebne podatke, sporočene po tej konvenciji, država prejemnica lahko uporablja:

za postopke, za katere se uporablja ta konvencija;

za druge sodne in upravne postopke, ki so neposredno povezani s postopki iz pododstavka (a);

za preprečevanje neposrednega in resnega ogrožanja javne varnosti;

za katere koli druge namene samo s predhodnim soglasjem države članice, ki podatke sporoča, razen če država članica ni pridobila soglasja osebe, na katero se podatki nanašajo.

2. Ta člen se uporablja tudi za osebne podatke, ki se ne sporočajo, temveč pridobijo kako drugače na podlagi te konvencije.

3. Odvisno od okoliščin posameznega primera lahko država, ki sporoča osebne podatke, od države, ki so se ji osebni podatki sporočili, zahteva informacije o uporabi teh podatkov.

4. Kadar se za uporabo osebnih podatkov postavijo pogoji na podlagi drugega odstavka 7. člena, pododstavka (b) petega odstavka 18. člena, šestega odstavka 18. člena ali četrtega odstavka 20. člena, imajo ti prednost. Kadar se ti pogoji ne postavijo, se uporablja ta člen.

5. Določbe desetega odstavka 13. člena imajo prednost pred tem členom glede podatkov, pridobljenih na podlagi 13. člena.

6. Ta člen se ne uporablja za osebne podatke, ki jih država članica pridobi po tej konvenciji in izvirajo iz te države članice.

7. Luksemburg ob podpisu te konvencije lahko izjavi, da v primeru, kadar osebne podatke na podlagi te konvencije pošilja drugi državi članici, velja naslednje:

Luksemburg lahko ob upoštevanju pododstavka (c) prvega odstavka odvisno od okoliščin posameznega primera zahteva, da se lahko za postopke, pri katerih bi Luksemburg lahko zavrnil ali omejil pošiljanje ali uporabo osebnih podatkov v skladu z določbami te konvencije ali instrumentov iz 1. člena, osebni podatki uporabljajo samo za namene iz pododstavkov (a) in (b) prvega odstavka s predhodnim soglasjem Luksemburga, če zadevna država članica ne pridobi soglasja osebe, na katero se podatki nanašajo.

Če v določenem primeru Luksemburg odkloni soglasje k zaprosilu države članice na podlagi določb prvega odstavka, mora svojo odločitev pisno utemeljiti.