6. člen
Pošiljanje zaprosil za medsebojno pravno pomoč
1. Zaprosila za medsebojno pravno pomoč in izmenjava informacij brez zaprosila iz 7. člena morajo biti v pisni ali drugačni obliki, ki omogoča pisni zapis, na podlagi katerega lahko država prejemnica ugotovi verodostojnost. Taka zaprosila se pošiljajo neposredno med pravosodnimi organi, krajevno pristojnimi za vložitev in izvrševanje zaprosil, in se vračajo po isti poti, če ni drugače določeno v tem členu.
Pristojni pravosodni organi si lahko neposredno pošiljajo vse informacije ene države članice v zvezi s postopki pred sodišči druge države članice v smislu 21. člena Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči in 42. člena Beneluške pogodbe.
2. Prvi odstavek ne vpliva na to, da se v posebnih primerih zaprosila pošiljajo ali vračajo:
(a)
med osrednjim organom ene države članice in osrednjim organom druge države članice ali
(b)
med pravosodnim organom ene države članice in osrednjim organom druge države članice.
3. Ne glede na prvi odstavek lahko Združeno kraljestvo oziroma Irska ob predložitvi uradnega obvestila iz drugega odstavka 27. člena izjavita, da je treba njima namenjena zaprosila in obvestila, navedena v izjavi, pošiljati prek njunih osrednjih organov. Navedeni državi članici lahko z dodatno izjavo vedno omejita obseg take izjave zaradi učinkovitejšega uveljavljanja prvega odstavka. To storita, ko zanju začnejo veljati določbe o medsebojni pravni pomoči Schengenske izvedbene konvencije.
V zvezi z zgoraj navedenimi izjavami lahko vsaka država članica uporabi načelo vzajemnosti.
4. V nujnih zadevah se zaprosila za medsebojno pravno pomoč lahko pošiljajo prek Mednarodne organizacije kriminalistične policije (Interpol) ali drugih pristojnih organov po določbah, sprejetih na podlagi Pogodbe o Evropski uniji.
5. Kadar je za zaprosila na podlagi 12., 13. ali 14. člena pristojni organ v eni državi članici pravosodni organ ali osrednji organ, v drugi državi članici pa policijski ali carinski organ, se zaprosila in odgovori nanje pošiljajo neposredno med temi organi. Za te stike se uporablja četrti odstavek.
6. Kadar je za zaprosila za medsebojno pravno pomoč glede postopkov, predvidenih v prvem odstavku 3. člena, pristojni organ v eni državi članici pravosodni organ ali osrednji organ, v drugi državi članici pa upravni organ, se lahko zaprosila in odgovori nanje pošiljajo neposredno med temi organi.
7. Vsaka država članica lahko ob uradnem obvestilu iz drugega odstavka 27. člena izjavi, da je prvi stavek petega odstavka ali šesti odstavek tega člena ali oba ne zavezujeta ali da bo ti določbi uporabljala samo v nekaterih pogojih, ki jih navede. To izjavo lahko kadar koli umakne ali spremeni.
8. Prek osrednjih organov držav članic se pošiljajo naslednja zaprosila ali obvestila:
(a)
zaprosila za začasno premestitev ali prevoz oseb, ki jim je odvzeta prostost, kot je navedeno v 9. členu te konvencije, v 11. členu Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči in v 33. členu Beneluške pogodbe;
(b)
izpisi podatkov iz evidenc o kaznovanju, kot je navedeno v 22. členu Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči in 43. členu Beneluške pogodbe. Zaprosila za prepise sodb in ukrepov iz 4. člena Dodatnega protokola k Evropski konvenciji o medsebojni pravni pomoči se lahko pošiljajo neposredno pristojnim organom.