Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko o čezmejnem policijskem sodelovanju organov za zatiranje kriminalitete (BHUČPS)

V okviru sodelovanja po tem sporazumu ter ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, ki je bila sestavljena 28. januarja 1981 v Strasbourgu, ter Dodatnega protokola h Konvenciji o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, ki se nanaša na nadzorne organe in čezmejni prenos podatkov, sestavljenega 8. novembra 2001 v Strasbourgu, pooblaščeni organi za sodelovanje pogodbenic ravnajo s podatki v skladu s temi določbami:

v zaprosilu je treba označiti vrsto in namen uporabe zahtevanih podatkov;

pogodbenica, ki podatke prejme (v nadaljevanju prejemnica), lahko uporabi osebne podatke samo za namene tega sporazuma in pod pogoji, ki jih je določila pogodbenica, ki je podatke poslala (v nadaljevanju pošiljateljica). Na zahtevo pošiljateljice mora prejemnica poslati informacije o uporabi izročenih osebnih podatkov;

pred pošiljanjem mora pošiljateljica, potem ko je ugotovila, da je izročitev podatkov nujna in je v sorazmerju z označenim namenom ter v skladu z njenimi notranjimi zakoni in drugimi predpisi, preveriti pravilnost podatkov, ki bodo poslani;

pri pošiljanju podatkov pošiljateljica navede rok za izbris ali uničenje podatkov v skladu s svojimi veljavnimi notranjimi zakoni in drugimi predpisi. Če pošiljateljica sporoči prejemnici poseben rok za hrambo podatkov, ga prejemnica upošteva;

osebne podatke je mogoče poslati izključno pooblaščenim organom za sodelovanje iz 2. člena tega sporazuma. Pošiljanje podatkov drugim organom je mogoče le s predhodnim pisnim soglasjem pošiljateljice na podlagi preučitve pogojev pod točko c;

o podatkih, ki so bili poslani in prejeti na podlagi tega sporazuma, morajo organi, ki podatke obdelujejo, voditi evidenco, ki vsebuje vsaj: namen in vsebino poslanih podatkov, organ prejemnice ter datum pošiljanja. Elektronsko pošiljanje podatkov se samodejno evidentira. Evidence se hranijo najmanj pet let, evidenca o poslanih občutljivih podatkih se hrani toliko časa, kot določajo notranji zakoni in drugi predpisi, ki urejajo te podatke. Podatki iz evidence se lahko uporabljajo izključno za preverjanje upoštevanja pravil, ki se nanašajo na varstvo podatkov.