Za lastno menico se uporabljajo, kolikor ne nasprotujejo njeni naravi, tile predpisi tega zakona o trasirani menici:
o indosamentu (10. - 19. člen),
o dospelosti (32. - 36. člen),
o plačilu (37. - 41. člen)
o regresu zaradi neplačila (42. - 49., 51. - 53. člen),
o intervenciji (54., 58. - 62. člen)
o prepisih (66. in 67. člen),
o predrugačenju menice (68. člen),
o protestu (69. - 77. člen),
o zastaranju (78. - 84. člen),
o neopravičeni obogatitvi, zastavni in pridržbeni pravici (85. - 89. člen),
o amortizaciji (90. - 93. člen),
o nasprotju med zakoni (94. - 100. člen),
splošne določbe (101. - 106. člen).
Za lastno menico se prav tako uporabljajo predpisi o menici, plačljivi pri tretji osebi ali v kraju, ki je drugačen od trasatovega prebivališča (4. in 26. člen), o določitvi obresti (5. člen), o razlikah v navedbah vsote, ki jo je treba plačati (6. člen), o veljavnosti podpisa na menici, ki obsega podpise, omenjene v 7. členu, o veljavnosti podpisa osebe, ki nastopa brez pooblastila ali ki prekorači svoje pooblastilo (8. člen), kakor tudi o poznejši izpolnitvi 2. odstavek 16. člen.
Za lastno menico se uporabljajo tudi predpisi o avalu (29. - 31. člen). Če se v primeru, določenem v zadnjem odstavku 30. člena, v avalu ne navede, za koga je dan, velja, da je dan za izdajatelja lastne menice.