1. Države pogodbenice si dajejo kar največjo medsebojno pomoč v kazenskih zadevah v zvezi s postopki za kazniva dejanja iz 1. ali 2. člena. Glede medsebojne pomoči v kazenskih zadevah se za vse primere uporablja pravo zaprošene države. Vendar pa se ta pomoč ne sme zavrniti zgolj z utemeljitvijo, da gre za politično kaznivo dejanje ali kaznivo dejanje, povezano s političnim kaznivim dejanjem, ali za kaznivo dejanje, spodbujeno s političnimi razlogi.
2. Nobena določba te konvencije se ne razlaga kot obveznost medsebojne pomoči, če ima zaprošena država utemeljene razloge, da meni, da je zahteva za medsebojno pomoč v zvezi s kaznivim dejanjem iz 1. ali 2. člena dana zaradi pregona ali kaznovanja osebe zaradi njene rasne, verske ali narodne pripadnosti ali političnega prepričanja, ali če bi bil položaj te osebe lahko ogrožen zaradi katerega koli od teh razlogov.
3. Določbe vseh mednarodnih pogodb in sporazumov o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah, ki jih uporabljajo države pogodbenice, vključno z Evropsko konvencijo o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, so med državami pogodbenicami spremenjene, kolikor so neskladne s to konvencijo.