1. Kakršen koli spor med državami pogodbenicami o razlagi ali uporabi te konvencije, ki ni razrešen v skladu s pododstavkom e) 10. člena ali s pogajanji, se na zahtevo ene od strank v sporu predloži arbitraži. Vsaka stranka imenuje razsodnika in ta imenujeta tretjega razsodnika.
2. Če pri sporih, ki vključujejo stranke, ki so države članice Sveta Evrope, stranka ne imenuje svojega razsodnika v skladu s prvim odstavkom tega člena v treh mesecih od zahteve za arbitražo, razsodnika na zahtevo druge stranke imenuje predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice.
3. Če pri sporih, ki vključujejo stranko, ki ni članica Sveta Evrope, stranka ne imenuje svojega razsodnika v skladu s prvim odstavkom tega člena v treh mesecih od zahteve za arbitražo, razsodnika na zahtevo druge stranke imenuje predsednik Meddržavnega sodišča.
4. Če je v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena predsednik zadevnega sodišča državljan ene od strank v sporu, to dolžnost opravi podpredsednik sodišča, ali če je podpredsednik državljan ene od strank v sporu, najstarejši sodnik sodišča, ki ni državljan nobene stranke v sporu.
5. Postopki iz drugega ali tretjega in četrtega odstavka se smiselno uporabljajo tudi kadar se razsodniki ne sporazumejo o imenovanju tretjega razsodnika v skladu s prvim odstavkom tega člena.
6. Arbitražno sodišče določi pravila svojega postopka. Odločitve sprejema z večino glasov. Če ni mogoče doseči večine, ima tretji razsodnik odločilen glas. Sodba tega sodišča je dokončna.