3. člen
Obresti
Obresti se plačujejo na neporavnano stanje celotnega zneska dolgov. Obresti se izračunajo za točno število dni, ki so pretekli od prvotnih dni zapadlosti na podlagi leta s 360 dnevi in se plačujejo polletno za nazaj 15. maja in 15. novembra vsakega leta. Prvo obrestno obdobje se konča 15. novembra 1988.
Obrestna mera se določi na naslednji način:
Obrestna mera za prvo obrestno obdobje je 10,4 odstotka letno.
Obrestna mera za naslednja obrestna obdobja se določi za vsako obrestno obdobje posebej in je 0,375 odstotnih točk nad povprečno stockholmsko medbančno ponujeno stopnjo (STIBOR) za šestmesečne vloge, izražene v SEK, na stockholmskem trgu ob ali okrog 11. uri dopoldne (po stockholmskem času) dva bančna delovna dneva v Stockholmu pred začetkom posameznega obrestnega obdobja, kot jo navajajo Službe Reuterja za spremljanje obrestnih mer (Reuter Monitor Money Rates Services).
Za dolgove, izražene v USD, je obrestna mera za prvo obrestno obdobje 9 odstotkov letno in za dolgove, izražene v DEM, 5,425 odstotka letno.
Obrestna mera za naslednja obrestna obdobja se določi za vsako obrestno obdobje posebej in je za 0,5 odstotne točke nad londonsko medbančno ponujeno stopnjo (LIBOR) za šestmesečne vloge, izražene v USD oziroma DEM. Stopnje LIBOR so povprečne stopnje, ki jih ob ali okrog 11. ure dopoldne (po londonskem času) dva bančna delovna dneva v Londonu pred začetkom posameznega obrestnega obdobja navajajo Službe Reuterja za spremljanje obrestnih mer.
EKN zaporedoma pošilja Banki izpiske o obrestni meri, ki se uporablja za vsako obrestno obdobje.
Če znesek, ki ga je treba plačati po tem sporazumu, ni prejet na dan njegove zapadlosti, se od dneva zapadlosti do vključno dneva dejanskega plačila na ta znesek plačujejo obresti po stopnji, ki je za eno odstotno točko višja od stopnje, ki se uporablja, določene na prej omenjeni način.