96. člen
(posebni delovni pogoji)
(1)
Delavec, ki poklicno opravlja delo na obrambnem področju, je po odločitvi nadrejenega dolžan zaradi potreb službe opravljati delo v posebnih delovnih pogojih.
(2)
Za posebne delovne pogoje iz prejšnjega odstavka se šteje delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, in delo v manj ugodnih delovnih pogojih ali z dodatnimi obremenitvami, in sicer:
1.
delo v neenakomernem delovnem času;
2.
izmensko delo;
3.
delo v deljenem delovnem času;
4.
nočno delo;
5.
delo preko polnega delovnega časa;
6.
delo ob nedeljah, praznikih in drugih z zakonom določenih dela prostih dnevih;
7.
dežurstvo kot redna oblika dela oziroma dežurstvo, ki se odreja izjemoma;
8.
pripravljenost za delo oziroma dosegljivost;
9.
opravljanje nujnih del na dolžnostih, ki niso kadrovsko zasedene, poleg svojega rednega dela;
10.
opravljanje straže;
11.
delo v terenskih razmerah na določenem kraju in času;
13.
izraba ali prekinitev dopusta v skladu s službenimi potrebami.
(3)
Če delavec med dežurstvom ali pripravljenostjo za delo dela, se čas dejanskega dela šteje za delo v podaljšanem delovnem času, če s tem zakonom ni določeno drugače.
(4)
Če opravljeno delo delavca presega predpisano mesečno oziroma tedensko delovno obveznost, se razlika šteje kot delo preko polnega delovnega časa, ki lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec, če ni bilo mogoče delovnega časa razporediti skladno s tem zakonom.
(5)
Zaradi opravljanja dela v posebnih delovnih pogojih se delavcu plača poveča v skladu s splošnimi predpisi.