Obveznost ponovnega sprejema, določena v 2. členu, ne velja, kadar gre za:
a)
državljane tretjih držav, ki imajo skupno mejo z državo pogodbenico prosilko, in osebe brez državljanstva, ki imajo veljavno dovoljenje za bivanje, ki ga je izdal pristojni organ take tretje sosednje države;
b)
državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so pred ali po tem, ko so zapustile ozemlje zaprošene države pogodbenice, ali po vstopu na ozemlje države pogodbenice prosilke od slednje dobili vizum ali dovoljenje za bivanje ali vstopili na njeno ozemlje na podlagi obstoječega sporazuma za potovanje brez vizumov;
c)
državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so zadnje tri mesece bivali na ozemlju države pogodbenice prosilke;
d)
državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki jim je pogodbenica prosilka priznala bodisi status begunca na podlagi določb Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951 in določb Newyorškega protokola o statusu beguncev z dne 31. januarja 1967 ali status osebe brez državljanstva na podlagi Newyorške konvencije o statusu oseb brez državljanstva z dne 28. septembra 1954;
e)
državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki jih je zaprošena država pogodbenica dejansko vrnila v njihovo matično državo ali v kako tretjo državo;
f)
državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki jim je po zapustitvi ozemlja zaprošene pogodbenice država tranzita odobrila vizum ali kako drugo dovoljenje za bivanje.