4. člen
Razlastitev
1. Naložb investitorjev ene ali druge pogodbenice na ozemlju druge pogodbenice ni mogoče razlastiti, nacionalizirati ali v zvezi z njimi sprejemati drugih ukrepov, ki bi imeli enak učinek kot razlastitev ali nacionalizacija (v nadaljevanju: “razlastitev“), razen v javnem interesu, na nediskriminacijski podlagi v skladu z zakonskim postopkom in proti hitremu, učinkovitemu in ustreznemu nadomestilu.
2. Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena se, glede na to, kateri dogodek se primeri prvi, izračuna na podlagi tržne vrednosti naložbe tik pred razlastitvijo ali preden je nameravana razlastitev postala splošno znana. Izplačilo nadomestila se izvrši brez odlašanja in vključuje obresti po običajni komercialni obrestni meri od dneva razlastitve do dneva plačila in mora biti prosto prenosljivo in dejansko vnovčljivo.
3. Investitor, čigar naložbe so razlaščene, ima pravico zahtevati, da skladno z zakonodajo pogodbenice, ki razlastitev izvede, sodni ali drug neodvisni pristojen organ te pogodbenice takoj prouči njegov primer in vrednotenje njegove naložbe v skladu z načeli iz tega člena.