S samoupravnim sporazumom ali pogodbo se lahko določi, da prispevajo posamezni uporabniki za zadovoljevanje skupnih potreb ali k plačilu za določene zdravstvene storitve iz svojega osebnega dohodka oziroma iz drugih svojih sredstev.
Prispevka posameznih uporabnikov ni mogoče določiti v zvezi z uveljavljanjem pravic do zdravstvenega varstva, ki ga ta zakon zagotavlja:
-
novorojencem, dojenčkom ter predšolskim in šolskim otrokom;
-
učencem in študentom usmerjenega izobraževanja, ki niso v delovnem razmerju;
-
ženskam, ko gre za storitve v zvezi z nosečnostjo, porodom in materinstvom;
-
imetnikom Partizanske spomenice 1941, odlikovancem z redom narodnega heroja in drugim borcem narodnoosvobodilne vojne, ki imajo čas udeležbe v vojni ta čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju do 15. maja 1945 vojaškim invalidom in civilnim invalidom vojne ter uživalcem stalne republiške ali občinske priznavalnine; borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936-1939; udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja Grčije; borcem za severno mejo v letih 1918-1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912-1918; odlikovancem z redom Karadjordjeve zvezde z meči; z redom Belega orla z meči in Zlato medaljo Obiliča;
-
brezposelnim osebam, ki prejemajo denarno nadomestilo ali denarno pomoč po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti ter njihovim ožjim družinskim članom, ki jih preživljajo in živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu;
-
varovancem v socialnih zavodih in prejemnikom družbenih denarnih pomoči;
-
upokojencem, ki prejemajo varstveni dodatek ter njihovim ožjim družinskim članom, ki jih preživljajo in živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu;
-
uporabnikom, ki zaradi svojega gmotnega položaja ne morejo prispevati k stroškom za zdravstvene storitve, kar ugotovijo občinske zdravstvene skupnosti na podlagi enotno dogovorjenih meril v Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
Prispevka posameznih uporabnikov ni mogoče določiti v zvezi z uveljavljanjem pravic do zdravstvenega varstva pri zdravljenju nalezljivih bolezni, pri katerih je predpisano obvezno zdravljenje, malignih rakastih obolenj, sladkorne bolezni, mišično in živčno-mišičnih bolezni, duševnih bolezni, psoriaze, multiple-skleroze, hemofilije, pri preventivnih in zdravstveno-vzgojnih ukrepih v okviru zakonsko zagotovljenih pravic, ter pri zdravljenju in negi bolnika na domu, če gre za storitve iz zagotovljenega programa.