Delavci, ki opravljajo naloge zdravstvenega varstva, imajo visoko strokovno izobrazbo, se lahko po vzgojnoizobraževalnem programu za pridobitev podiplomske strokovne izobrazbe specializirajo za posamezno področje medicine ali drugih strok na področju zdravstvenega varstva in tako pridobijo potrebno teoretično in praktično znanje za opravljanje najzahtevnejših in specializiranih del in nalog.
Specializacija se izvaja v skladu s kadrovskimi potrebami zdravstvenih organizacij, usklajenimi v pristojnih zdravstvenih skupnostih s sprejeto dolgoročno kadrovsko politiko in se odobri za potrebe določene zdravstvene organizacije.
Delavec z visoko strokovno izobrazbo, ki opravljajo naloge vzgojno-izobraževalnega, raziskovalnega in s tem povezanega strokovnega dela v predkliničnih inštitutih Medicinske Fakultete ter opravljajo naloge zdravstvenega varstva, lahko specializirajo za potrebe Medicinske fakultete v skladu s sprejeto dolgoročno kadrovsko politiko, usklajeno v ustrezni izobraževalni skupnosti.
Pravico do specializacije ima delavec iz prvega odstavka tega člena, ki ima strokovni izpit in lastnost delavca v združenem delu.
Specializacijo odobri organ upravljanja zdravstvene organizacije po tem, ko za zdravstveno varstvo pristojni republiški upravni organ ugotovi, da so za to izpolnjeni pogoji iz tega zakona in da je specializacija v skladu z zakonom oziroma samoupravnim sporazumom o temeljih plana ter z določenimi kadrovskimi in drugimi normativi ob upoštevanju skupnega števila tovrstnih strokovnjakov na območju Socialistične republike Slovenije in možnosti za njihovo razporeditev.
Ustrezna izobraževalna skupnost določi ožje medicinske in druge stroke, v katerih je mogoča specializacija, v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za zdravstveno varstvo, na predlog visokošolske organizacije ustreznega področja.
Program specializacije določi ustrezna izobraževalna skupnost na predlog visokošolske organizacije ustreznega področja.
Specializacije so temeljne in usmerjene. Temeljna specializacija lahko traja praviloma tri, izjemoma pa največ štiri leta, usmerjena pa po končani temeljni specializaciji najmanj eno leto in največ dve leti.
Program specializacije ter katalog znanja in storitev za posamezno specialnost sprejme ustrezna izobraževalna skupnost na predlog ustrezne visokošolske izobraževalne organizacije. Ta skupnost določi na predlog ustrezne visokošolske izobraževalne organizacije pogoje, ki jih morajo izpolnjevati mentorji ter zdravstvene ali druge organizacije, v katerih se specializacija lahko opravlja.
Izpitno komisijo za specialistični izpit določi ustrezna visokošolska organizacija v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za zdravstveno varstvo.