(1)
Priložnostni prevoz oseb pomeni drugačen prevoz od prevozov iz 3. in 4. člena tega sporazuma.
(2)
Za priložnosti prevoz oseb med državama pogodbenicama ali za tranzit ni potrebno dovoljenje v naslednjih primerih:
a)
če gre za prevoz, pri katerem je isti avtobus uporabljen za prevoz iste skupine potnikov ves čas potovanja in ki jih pripelje nazaj na kraj odhoda (“potovanja z zaprtimi vrati“),
b)
če gre za prevoz, pri katerem skupino potnikov pripelje prevoznik ene od pogodbenic na ozemlje druge pogodbenice in avtobus zapusti to ozemlje prazen.
(3)
Za priložnostni prevoz oseb, ki ne ustreza določilu drugega odstavka, je potrebno dovoljenje pristojnega organa druge pogodbenice. Vlogo za dovoljenje predloži prevoznik pristojnemu organu pogodbenice v državi, kjer ima sedež ali prebivališče in kjer so registrirana njegova vozila in sicer najpozneje 30 dni pred zahtevanim datumom začetka priložnostnega prevoza.
(4)
Vloga iz tretjega odstavka mora vsebovati ime prevoznika, njegov sedež in prebivališče oziroma kraj, kjer je podjetje, s popolnim naslovom, vrsto prevoza, število voženj, datum vsake vožnje in njeno progo ter registrsko številko vseh avtobusov, s katerimi naj bi se opravljale priložnostne vožnje.
(5)
Pristojni organi pogodbenic si izmenjajo dogovorjeno število dovoljenj za priložnostni prevoz, omenjen v tretjem odstavku.
(6)
Mešana komisija, ki je ustanovljena na podlagi 13. člena tega sporazuma, se sporazume o kontrolnih dokumentih za priložnostni prevoz oseb.