(1)
Prevoznik ene pogodbenice mora imeti dovolilnico pristojnega organa druge pogodbenice, ki mu daje pravico do opravljanja mednarodnega cestnega prevoza stvari na ozemlju in z ozemlja države druge pogodbenice ali za tranzit čez to ozemlje, z izjemo primerov, ki so navedeni v 7. členu.
(2)
Dovolilnica velja za eno vožnjo tja in nazaj na ozemlju in z ozemlja države druge pogodbenice, vključno s prevozom stvari ob vrnitvi ali za eno tranzitno vožnjo tja in eno tranzitno vožnjo nazaj čez ozemlje.
(3)
Za prevoz stvari med drugo državo pogodbenico in tretjo državo, pa naj si bo v smeri tretje države ali iz tretje države, je potrebna posebna dovolilnica.
(4)
To dovolilnico lahko uporablja samo prevoznik, ki mu je bila izdana. Velja za prevoze z motornimi vozili brez prikolice ali s priklopniki in prikolicami ne glede na državo, v kateri je prikolica ali priklopnik registriran.
(5)
V tekočem letu izdana dovolilnica velja vedno od 1. januarja tega leta do 31. januarja v naslednjem letu.
(6)
Mešana komisija, ustanovljena po 13. členu, če je nujno potrebno pa tudi pristojni organi obeh pogodbenic, se dogovorijo za letni kontingent in vrsto dovolilnic glede na razvoj medsebojnega gospodarskega sodelovanja in potrebe zunanje trgovine in pristojni organi si potem izmenjajo dogovorjeno število dovolilnic.