Odločba o razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 860/99

1014.  Odločba o razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 860/99

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A., ki jo zastopa Odvetniška pisarna B.&B., d.n.o. – o.p., Ž., na seji dne 20. februarja 2003

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 860/99 z dne 26. 1. 2000 in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani št. II P 107/94 z dne 26. 3. 1999 se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1. Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku glede terjatve za izplačilo devizne vloge, po pridobitvi mnenja Sklada Republike Slovenije za uveljavljanje pravic in obveznosti v postopku sukcesije (v nadaljevanju: sklad), prekinilo pravdni postopek skladno s tretjim odstavkom 15.č člena zakona o Skladu Republike Slovenije za sukcesijo (Uradni list RS, št. 10/93, 38/94 in 40/97 – v nadaljevanju: ZSSuk). Sklad je ocenil, da gre za spor med subjekti iz različnih držav naslednic SFRJ, in da poravnava predmetnih terjatev sodi v sklop sukcesijskih pogajanj. Sodišče je ugotovilo, da je spor v celoti povezan s sukcesijo, kakršnakoli sodna odločitev o vprašanju, ki je v zvezi s sukcesijo držav naslednic SFRJ, pa bi lahko vplivala v škodo Republike Slovenije ali subjektov, ki imajo tu sedež ali prebivališče. Pritožbo zoper sklep je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2. V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da v predmetnem sporu ne gre za pravno razmerje, povezano z vprašanji sukcesije SFRJ, pač pa za navadno civilnopravno razmerje. Meni, da je zato prekinitev postopka neupravičena, s tem pa je kršena njena pravica do sojenja v razumnem roku po 23. členu ustave. Z uvrščanjem civilnopravnega razmerja v problematiko sukcesije držav naj bi bila kršena tudi njena pravica do zasebne lastnine po 33. členu ustave. Obenem navaja, da odločitev sodišča odstopa od odločitve sodišč v podobnih primerih, za ta odstop pa sodišče ni navedlo nobenih prepričljivih pravnih argumentov, s tem pa naj bi bila kršena pravica do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu ustave. V dopolnitvi ustavne pritožbe še pojasnjuje, da se pred izdajo sklepa sodišča prve stopnje ni imela možnosti seznaniti in izjaviti o mnenju sklada.