Vsaka država pogodbenica sprejme ukrepe, ki so morda potrebni:
(a)
za uvrstitev kaznivih dejanj, navedenih v 2. členu te konvencije, med kazniva dejanja po njenem notranjem pravu;
(b)
da se ta kazniva dejanja kaznujejo s primernimi kaznimi, ki upoštevajo resno naravo teh kaznivih dejanj.