10. člen
(ocenjevanje tveganj)
(1)
Ključni revizijski partner mora za namene načrtovanja vrste, časa in obsega opravljenih postopkov pri poslu dajanja zagotovila oceniti tudi tveganje pomembno napačnih navedb v računovodskem poročilu, ki bi izvirale iz uporabe Delegirane uredbe.
(2)
Na oceno tveganja vplivajo predvsem:
a)
uporaba ustreznih verificiranih programov za pripravo dokumentov ESEF;
b)
strokovna usposobljenost oseb izdajatelja, ki pripravljajo dokumentacijo ESEF;
c)
pretekle izkušnje pri pripravi dokumentacije ESEF (problem prvega leta);
č)
število ljudi, vključno z zunanjimi izvajalci, ki sodelujejo pri pripravi dokumentov ESEF;
d)
pristop k pripravi dokumentov ESEF in način priprave;
e)
sprememba uporabljene taksonomije glede na preteklo obdobje;
f)
spremembe MSRP;
g)
količina uporabljenih oznak za pripravo dokumentacije ESEF izdajatelja, na kar vplivata predvsem:
(i)
način priprave razkritij v revidiranih računovodskih izkazih (strnjeno ali razpršeno po letnem poročilu);
(ii)
uporaba zgolj obveznih ali tudi prostovoljnih oznak;
(iii)
notranjekontrolni sistem organizacije.
(3)
Oceno tveganja ključni revizijski partner med izvajanjem posla dajanja zagotovila po potrebi sproti prilagaja glede na pridobljene informacije.