13. člen
(izvedba revizijskih postopkov)
(1)
Ključni revizijski partner mora izvesti ustrezne postopke, ki bodo dali zadostne in ustrezne dokaze v podporo sklepu o sprejemljivem zagotovilu.
(2)
Pred izvedbo revizijskih postopkov na dokumentih ESEF mora preveriti, ali je prejete dokumente ESEF ustrezno potrdilo poslovodstvo.
(3)
Revizijski postopki morajo dati zadostne in ustrezne dokaze o:
a)
tem, da so revidirani računovodski izkazi, izdani v obliki XHTML, strojno berljivi, in o pravilnem odrazu revidiranih računovodskih izkazov, o katerih je ključni revizijski partner izdal revizorjevo poročilo;
b)
tem, da so vse informacije, ki morajo biti vključene v računovodske izkaze in pojasnila, navedene v dokumentu in da ne vsebujejo povezav na informacije zunaj njega;
c)
veljavnosti oblike iXBRL, v kateri so predstavljeni izdajateljevi dokumenti (prva točka Priloge III Delegirane uredbe);
č)
veljavnosti in ustreznosti datotek z razširitveno taksonomijo XBRL (druga točka Priloge III Delegirane uredbe);
d)
tem, da so izdajateljeve datoteke v obliki iXBRL in datoteke z razširitveno taksonomijo združene v en poročevalski paket (tretja točka Priloge III Delegirane uredbe);
e)
upravičenosti morebitnih sprememb uporabljene taksonomije izdajatelja glede na preteklo leto;
f)
pravilni in popolni uporabi predpisanih oznak taksonomije ESEF.
(4)
Ključni revizijski partner glede na oceno tveganja pomembno napačne navedbe v dokumentih ESEF določi dovolj velik vzorec postavk in razkritij v revidiranih konsolidiranih računovodskih izkazih v elektronski obliki, na podlagi katerega bo preveril pravilnosti njihovega označevanja ter spoštovanje taksonomije ESEF in določb Delegirane uredbe.
(5)
Kadar ključni revizijski partner zneske posameznih postavk v revidiranih računovodskih izkazih določi kot pomembne, mora kot pomembna obravnavati tudi razkritja, povezana z njimi, ter za te zneske in razkritja preveriti, ali so bili označeni z uporabo predpisanih oznak taksonomije ESEF.
(6)
Ne glede na uporabo koncepta pomembnosti in ocen tveganja pomembno napačne navedbe ključni revizijski partner po svoji strokovni presoji za pregled izbere tudi zneske postavk in z njimi povezana razkritja, ki jih na podlagi uporabe pomembnosti ne bi izbral, ter v zvezi z njimi opravi revizijske postopke, za katere meni, da so primerni za pridobitev zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov za izdajo sklepa o sprejemljivem zagotovilu, da so bile spoštovane zahteve Delegirane uredbe.
(7)
Na izbranem vzorcu ključni revizijski partner:
a)
z uporabo analitičnih postopkov preveri, ali je prišlo do spremembe uporabljene taksonomije glede na preteklo leto;
b)
z ogledom in z uporabo analitičnih postopkov preveri, ali so revidirani računovodski izkazi, prikazani v elektronski obliki XHTML, pravilno strojno berljivi in ali so pravilen odraz revidiranih računovodskih izkazov, o katerih je ključni revizijski partner izdal revizorjevo poročilo;
c)
preveri, ali je izdajatelj pri označevanju razkritij uporabil vse obveze oznake iz Priloge II Delegirane uredbe, ki pridejo v poštev v povezavi z revidiranimi računovodskimi izkazi, prikazanimi v elektronski obliki;
č)
preveri, ali je izdajatelj v primerih:
(i)
kjer je videti, da bi se lahko izbiralo med več elementi osnovne taksonomije, izbiral elemente z najožjim računovodskim pomenom in/ali področjem uporabe;
(ii)
če bi najbližji element osnovne taksonomije napačno predstavljal računovodski pomen razkritja, ki se označuje, ustvaril element razširitvene taksonomije, upoštevajoč zahteve Priloge IV Delegirane uredbe, in z njim označil zadevno razkritje.