10. člen
Reševanje sporov med vlagateljem in pogodbenico
1. Kakršen koli spor, ki lahko nastane med vlagateljem ene pogodbenice in drugo pogodbenico v zvezi z domnevno kršitvijo obveznosti slednje po tem sporazumu in povzroči vlagatelju ali njegovi naložbi izgubo ali škodo, se rešuje prijateljsko s pogajanji.
2. Če takega spora ni mogoče rešiti v treh (3) mesecih od datuma pisne zahteve za rešitev, lahko zadevni vlagatelj spor predloži:
a)
pristojnemu sodišču pogodbenice ali
b)
v spravo ali arbitražo prek Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov ("Center"), ustanovljenega na podlagi Konvencije o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih držav, ki je bila dana na voljo za podpis v Washingtonu D.C. 18. marca 1965 ("konvencija ICSID"), ali
c)
Centru po pravilih, ki urejajo Dodatni dogovor o postopkih, ki jih vodi Sekretariat Centra ("Pravila o dodatnem dogovoru"), če je vlagateljeva pogodbenica ali pogodbenica, ki je stranka v sporu, vendar ne obe, članica konvencije ICSID;
d)
ad hoc arbitražnemu sodišču, ki se, če se stranki v sporu ne dogovorita drugače, ustanovi po Arbitražnih pravilih Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL).
3. Vsaka pogodbenica brezpogojno soglaša s predložitvijo investicijskega spora mednarodni spravi ali arbitraži.
4. Pravna oseba, ki je ustanovljena ali organizirana po pravu pogodbenice, ki je stranka v sporu, in je bila pred nastankom spora med njo in to pogodbenico pod nadzorom vlagateljev druge pogodbenice, se za namen točke b) drugega odstavka 25. člena konvencije ICSID obravnava kot "državljan druge države članice" ter se za namen šestega odstavka 1. člena Pravil o dodatnem dogovoru obravnava kot "državljan druge države".
5. Pogodbenica ne uveljavlja kot obrambo, protizahtevek, pravico do pobota ali iz katerega koli drugega razloga tega, da je bila ali bo prejeta na podlagi jamstva, garancije ali pogodbe o zavarovanju odškodnina ali drugo nadomestilo za vso domnevno škodo ali njen del.
6. Nobena pogodbenica v zvezi s katerim koli sporom, predloženim v arbitražo po tem členu, ne prizna diplomatske zaščite ali vloži mednarodnega zahtevka, razen če druga pogodbenica ne upošteva odločbe, izdane v takem sporu, ali ne ravna v skladu z njo.
7. Arbitražna odločba je dokončna in zavezujoča za stranki v sporu ter se prizna in izvrši v skladu z notranjim in mednarodnim pravom.