5. člen
Razlastitev
1. Naložbe vlagateljev ene pogodbenice se na ozemlju druge pogodbenice ne smejo razlastiti, nacionalizirati ali se v zvezi z njimi sprejeti kakršen koli drug ukrep z enakovrednim učinkom, kot ga ima razlastitev ali nacionalizacija (v nadaljevanju "razlastitev"), razen v javnem interesu, na nediskriminacijski podlagi, v skladu z zakonitim postopkom in za takojšnje, ustrezno in učinkovito nadomestilo.
2. Tako nadomestilo je enako pošteni tržni vrednosti razlaščene naložbe, neposredno preden je razlastitev postala javno znana (v nadaljevanju "datum vrednotenja").
3. Ta poštena tržna vrednost je izražena v prosto zamenljivi valuti na podlagi tržnega menjalnega tečaja, ki velja za to valuto na datum vrednotenja. Nadomestilo vključuje tudi obresti po komercialni meri, določeni na tržni podlagi ali pa po londonski medbančni obrestni meri (LIBOR) od datuma razlastitve do datuma dejanskega plačila, kar je za vlagatelja ugodnejše.
4. Vlagatelj, katerega naložbe so razlaščene, ima pravico zahtevati, da sodni ali drug pristojni organ te pogodbenice nemudoma pregleda njegov primer in vrednotenje njegovih naložb v skladu z načeli, določenimi v tem členu.