11. člen
– izterjava davčnih terjatev
1.
Na zaprosilo države prosilke zaprošena država ob upoštevanju določb 14. in 15. člena stori vse potrebno, da izterja davčne terjatve prve države, kakor če bi bile njene lastne davčne terjatve.
2.
Določba prvega odstavka se uporablja samo za davčne terjatve, ki imajo izvršilni naslov za izterjavo v državi prosilki in niso izpodbijane, razen če se zadevni pogodbenici ne dogovorita drugače.
Kadar gre za izterjavo od osebe, ki ni rezident države prosilke, pa se prvi odstavek uporablja samo, kadar terjatve ni več mogoče izpodbijati, razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače.
3.
Obveznost zagotavljanja pomoči pri izterjavi davčnih terjatev, ki se nanašajo na pokojno osebo ali njeno zapuščino, je omejena na vrednost zapuščine ali premoženja, ki ga pridobi vsak upravičenec do zapuščine, glede na to, ali je terjatev treba izterjati iz zapuščine ali od upravičencev do zapuščine.