»21. člen
– varstvo oseb in omejitve obveznosti dajanja pomoči
1.
Nič v tej konvenciji ne omejuje pravic in jamstev, ki jih osebam zagotavlja zakonodaja ali upravna praksa zaprošene države.
2.
Razen v primeru 14. člena se določbe te konvencije ne razlagajo, kakor da zaprošeni državi nalagajo obveznost:
3.
Če država prosilka zaprosi za informacije v skladu s to konvencijo, zaprošena država sprejme ukrepe za pridobitev zaprošenih informacij, čeprav jih sama morda ne potrebuje za svoje davčne namene. Za obveznost iz prejšnjega stavka veljajo omejitve iz te konvencije, vendar se take omejitve, vključno zlasti z omejitvami iz prvega in drugega odstavka, nikakor ne razlagajo tako, kakor da zaprošena država lahko zavrne predložitev informacij samo zato, ker sama zanje nima interesa.
4.
V nobenem primeru se določbe te konvencije, vključno zlasti z določbami prvega in drugega odstavka, ne razlagajo tako, kakor da zaprošena država lahko zavrne predložitev informacij samo zato, ker jih ima banka, druga finančna institucija, pooblaščenec ali oseba, ki deluje kot zastopnik ali fiduciar, ali zato, ker so povezane z lastniškimi deleži v neki osebi.«