24. člen
Reševanje sporov
(1)
Če med dvema ali več pogodbenicami nastane spor zaradi razlage ali uporabe te konvencije, si ga prizadevajo rešiti s pogajanjem ali na drug, za stranki v sporu sprejemljiv način, in če je ustrezno, tudi s pomočjo Mednarodne komisije.
(2)
(a) Če stranki v sporu spora v skladu s prvim odstavkom tega člena ne moreta rešiti v razumnem času, ki pa ni daljši kot dvanajst mesecev, potem ko je stranka v sporu Mednarodno komisijo obvestila o sporu, se spor predloži v obvezno odločanje po enem od načinov za mirno reševanje:
– Meddržavnemu sodišču,
– arbitraži v skladu s Prilogo V k tej konvenciji.
(b)
Pogodbenica ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji ali kadar koli pozneje depozitarju pošlje pisno izjavo, da za spor, ki ni bil rešen v skladu s prvim odstavkom tega člena, sprejema enega ali oba načina za reševanje sporov, navedena v pododstavku (a) tega odstavka.
(c)
Če stranki v sporu sprejmeta oba načina za reševanje sporov, navedena v pododstavku (a) tega odstavka, se spor pošlje v reševanje Meddržavnemu sodišču, razen če se stranke ne dogovorijo drugače.
(d)
Če stranke v sporu ne sprejmejo istega načina za reševanje sporov, navedenega v pododstavku (a) tega odstavka, se spor pošlje v reševanje arbitraži.
(e)
Pogodbenica, ki ni poslala izjave v skladu s pododstavkom (b) tega odstavka ali katere izjava ni več veljavna, se šteje, da je sprejela arbitražo.