Odločba o ugotovitvi, da peti odstavek 98. člena Zakona o pravdnem postopku, kolikor se nanaša na postopek z revizijo, ter 377. člen Zakona o pravdnem postopku, ker ne določa pravnih sredstev zoper sklep o zavrženju revizije, nista v neskladju z Ustavo

2731. Odločba o ugotovitvi, da peti odstavek 98. člena Zakona o pravdnem postopku, kolikor se nanaša na postopek z revizijo, ter 377. člen Zakona o pravdnem postopku, ker ne določa pravnih sredstev zoper sklep o zavrženju revizije, nista v neskladju z Ustavo

Številka: U-I-277/09-8
Up-1333/09-7
U-I-287/09-10
Up-1375/09-9

Datum: 14. 6. 2011

Ustavno sodišče je v postopkih odločanja, začetih na pobudi, in v postopkih za preizkus ustavnih pritožb družbe DARS, d. d., Celje, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Jadek & Pensa, d. n. o., o. p., Ljubljana, in podružnice Benville limited, Podružnica za transport, Ljubljana, ki jo zastopa Borut Rangus, odvetnik v Ljubljani, na seji 14. junija 2011

Peti odstavek 98. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08), kolikor se nanaša na postopek z revizijo, ni v neskladju z Ustavo.

Člen 377 Zakona o pravdnem postopku ni v neskladju z Ustavo, ker ne določa pravnih sredstev zoper sklep o zavrženju revizije.

Ustavna pritožba družbe DARS, d. d., Celje, zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 543/2009 z dne 9. 9. 2009 se ne sprejme v obravnavo.

Ustavna pritožba podružnice Benville limited, Podružnica za transport, Ljubljana, zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 190/2009 z dne 16. 9. 2009 se ne sprejme v obravnavo.

Družba DARS (v nadaljevanju prva pobudnica) vlaga ustavno pritožbo zoper sklep, naveden v 3. točki izreka, s katerim je Vrhovno sodišče v zadevi objave popravka zavrglo njeno revizijo. Vrhovno sodišče je obrazložilo, da reviziji, ki jo je vložila odvetniška družba, ni bilo priloženo pooblastilo, zato jo je v skladu s petim odstavkom 98. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) treba zavreči. Prva pobudnica navaja, da ugotovitev Vrhovnega sodišča o tem, da reviziji ni bilo priloženo pooblastilo, ne drži. Meni, da se je pooblastilo izgubilo na sodišču. To bi lahko s tehtanjem pisanja in primerjavo le tega s težo poštne pošiljke na Vrhovno sodišče tudi ugotovili. Meni tudi, da je v nasprotju s pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave, če sodišče vlogo stranke zaradi nepredložitve pooblastila odvetniku zavrže takoj, ne da bi omogočilo naknadno predložitev pooblastila. Meni, da gre za prekomeren poseg. Cilja, ki ga je zakonodajalec želel doseči, to je krepitev odgovornosti odvetnika za hitrejše in odgovornejše delo, s takojšnjim sankcioniranjem napake nepredložitve pooblastila ni mogoče doseči. Korist za hitrost in učinkovitost postopka naj bi zaradi te ureditve bila povsem zanemarljiva. Prva pobudnica navaja, da zavrženje pravnega sredstva zaradi nepredložitve pooblastila ni v nikakršni zvezi z željo po kvalitetnem in strokovnem zastopanju stranke. Šele pri vsebini zadeve namreč navedeno pride do izraza. Trdi, da je ureditev v petem odstavku 98. člena ZPP, na kateri temelji odločitev sodišča, protiustavna, in vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno njene ustavnosti. Ker sankcija takojšnjega zavrženja pravnega sredstva velja le za odvetnike, za druge pooblaščence pa ne, ureditev po mnenju prve pobudnice učinkuje nasprotno od želenega cilja večje kvalitete zastopanja pred sodišči. Zaradi omenjenega naj bi stranko, ki jo zastopa odvetnik, brez utemeljenega in stvarnega razloga zakonodajalec postavil v slabši položaj kot stranko, ki je za zastopanje pooblastila osebo, ki ni odvetnik. Trdi, da bi zakonodajalec želene cilje lahko dosegel tudi na drug, milejši način, na primer z določitvijo posebne kazenske takse, ki bi jo moral plačati odvetnik dokončno iz svojega žepa, na tek postopka pa ne bi vplivala.

Prva pobudnica tudi meni, da je do kršitve njenih ustavnih pravic prišlo tudi zato, ker je Vrhovno sodišče o zavrženju revizije odločilo, ne da bi se pred tem prepričalo o utemeljenosti razlogov za to odločitev. Daje pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 377. člena ZPP, kolikor ta ne predvideva pravnih sredstev zoper sklep revizijskega sodišča o zavrženju revizije. Stališče prve pobudnice je, da bi bila ustavnoskladna le takšna ureditev, ki bi zoper sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije predvidela pravno sredstvo. Meni, da so stranke, katerih revizijo zavrže Vrhovno sodišče, v slabšem položajem kot stranke, pri katerih revizijo zavrže že sodišče prve stopnje. Če revizijo zavrže že sodišče prve stopnje, bi se stranka, kot navaja pobudnica, lahko pritožila in uveljavljala argumente, da je odločitev napačna. Ker pa je v njeni zadevi odločilo šele Vrhovno sodišče, te možnosti nima. Meni, da gre za kršitev pravice do enakosti pred zakonom po prvem odstavku 14. člena Ustave in pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave.

Podružnica Benville limited, Podružnica za transport (v nadaljevanju druga pobudnica),(1) vlaga ustavno pritožbo zoper sklep, naveden v 4. točki izreka, s katerim je Vrhovno sodišče v upravnem sporu zavrglo njeno revizijo. Pooblastilo odvetniku je podpisal prokurist družbe, Vrhovno sodišče pa je sprejelo stališče, da prokurist ni upravičen opravljati procesnih dejanj in bi zato veljavno pooblastilo odvetniku lahko podpisal le zakoniti zastopnik družbe. Druga pobudnica zatrjuje kršitev pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Meni, da je nedopustno, da ji sodišče ni dalo možnosti, da pomanjkljivost glede pooblastila odpravi. Peti odstavek 98. člena ZPP, na katerega je sodišče oprlo svojo odločitev, je po mnenju druge pobudnice neskladen z Ustavo. Zato vlaga pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti. Meni, da gre za prekomeren poseg. Prav tako naj ne bi bilo upravičenih razlogov za razlikovanje med napakami pooblaščencev, ki so odvetniki, in pooblaščencev, ki to niso. Stranka je namreč tista, ki nosi posledico napake. Cilj, ki mu je sledil zakonodajalec, bi se dalo doseči tudi z milejšimi sredstvi. Sicer pa druga pobudnica meni, da se sodišče v obravnavani zadevi sploh ne bi smelo sklicevati na omenjeno določbo, saj se ta nanaša na položaj, ko pooblastilo ni bilo predloženo, ne pa na položaj, ko je bilo pooblastilo predloženo, vendar ni bilo pravilno. Navaja tudi, da je stališče Vrhovnega sodišča o tem, da prokurist ne more dati veljavnega pooblastila za zastopanje v sodnem postopku, arbitrarno in očitno napačno. Meni, da je sodišče brez zakonske podlage sprejelo zožujočo razlago Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo in 33/11 – v nadaljevanju ZGD-1). Sklicuje se na nemško pravo, iz katerega, kot navaja, izrecno izhaja, da prokurist lahko opravlja tudi procesna dejanja. Ker naj bi se slovenski zakonodajalec pri ureditvi prava gospodarskih družb zgledoval po nemškem pravu, naj bi bilo povsem jasno, da bi, če bi želel prokuro urediti drugače, to izrecno zapisal. Če pa bi bilo stališče Vrhovnega sodišča pravilno, pa bi to pomenilo, da 35. člen ZGD-1 ni dovolj jasen in bi bila s tem kršena načela pravne države po 2. členu Ustave. Meni, da je odločitev Vrhovnega sodišča v nasprotju z ustaljeno prakso tega sodišča.