(1)
Ožjim družinskim članom invalidov III. do VII. skupine, ki nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva po zveznem zakonu o vojaških invalidih, se zagotavlja zdravstveno varstvo po tem zakonu, če invalid prejema invalidski dodatek.
(2)
Zdravstveno varstvo se zagotavlja ožjim družinskim članom iz prejšnjega odstavka s pogoji, v obsegu in na način, ki je po zveznem zakonu o vojaških invalidih določen za uživalce družinske invalidnine.
(3)
Ožji družinski člani invalida, ki imajo pravico do zdravstvenega varstva po predpisih o zdravstvenem varstvu, ki pa jo izgubijo, ko nastopi invalid rehabilitacijo, imajo tisti čas, dokler je invalid na rehabilitaciji, pravico do zdravstvenega varstva v obsegu iz prejšnjega odstavka, in sicer ne glede na invalidsko skupino in na pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena.
(4)
Zdravstveno varstvo po tem zakonu se med poklicno rehabilitacijo zagotavlja tudi osebam, ki jim ni bila priznana lastnost vojaškega mirovnega invalida iz naslova bolezni zaradi prenizkega odstotka invalidnosti, če znaša njihova telesna okvara po predpisih o vojaških invalidih najmanj 30%. Zdravstveno varstvo se navedenim osebam in njihovim družinskim članom prizna v obsegu in na način, ki je po zveznem zakonu o vojaških invalidih določen za uživalce družinske invalidnine.