(1)
Pravico do rehabilitacije in oskrbnine med poklicno rehabilitacijo imajo tudi otroci padlih, umrlih ali pogrešanih v okoliščinah iz 1. in 3. točke prvega odstavka ter iz drugega odstavka 3. člena zveznega zakona o vojaških invalidih, če so postali pridobitno nezmožni do dopolnjenega 15. leta starosti ali pozneje med rednim šolanjem, vendar najpozneje do dopolnjenega 26. leta, in če so dani pogoji, da se z rehabilitacijo usposobijo za samostojno življenje.
(2)
Pravico do rehabilitacije po prejšnjem odstavku imajo tudi otroci invalidov I. in II. skupine, otroci invalidov III. do VII. skupine pa tedaj, če invalid poleg invalidnine dobiva tudi invalidski dodatek oziroma otroški dodatek.